Švica

Pregled gospodarskih gibanj v državi Švici

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016
 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 8,6 8,5 8,5 8,4
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 214 212
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 574,3 573,0 600,8 602,7
 BDP per capita (v EUR): 66.718 67.060 70.878 71.737
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 495,8 473,2 484,8 482,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 57.603 55.388 57.189 57.367
 Rast BDP (v %): 1,9 2,3 1,1 1,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,6 2,6 3,2 3,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,3 1,1 0,5 -0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -253,8 -243,3 -234,1 -239,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 292,8 283,2 277,4 284,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,1 2,0 -0,7 6,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,6 2,5 -2,5 6,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 24,4 25,9 33,5 54,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 650,0+ 525,1 426,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 614,3+ 475,9 319,3
Stopnja tveganja države (op): / 12 13 13
Razred tveganja (op): / A A A
Enostavnost poslovanja**: / 33 31 29


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno februar 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

Švica je v letu 2017 zabeležila 1,1 % rast BDP. EIU napoveduje v letu 2018 2,3 % rast BDP, v letih 2019 in 2020 pa 1,9 % in 1,6 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 1,2 1,6 1,5 1,7
Rast javne potrošnje 1,0 1,3 1,0 1,2
Rast investicij 3,1 2,4 2,1 2,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2017 znašal 277,4 mlrd EUR, uvoz pa 234,1 mlrd EUR, kar ima za rezultat presežek v blagovni menjavi v višini 43,4 mlrd EUR, to pa predstavlja 7,2 % BDP. Švica je v letu 2017 največ izvažala drage kamne in kovine, farmacevtske izdelke, strojno opremo, ure ter organske kemikalije. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Nemčija, kamor so izvozili 15,1 % celotnega izvoza. Sledijo ZDA, Kitajska, Indija in Francija. V uvozu blaga so na vrhu dragi kamni in kovine, farmacevtski izdelki, stroji, vozila ter električna in elektronska oprema. Nemčija je tudi na prvem mestu držav, od koder je Švica v letu 2017 največ uvažala. Iz Nemčije so uvozili 20,7 % od celotnega uvoza. Sledijo ZDA, Italija, Združeno kraljestvo in Francija.

 

Švica - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Biseri, dragi kamni, kovine 33,2 Biseri, dragi kamni, kovine 28,2
Farmacevtski izdelki 10,7 Farmacevtski izdelki 23,5
Stroji, jedrski reaktorji 7,1 Stroji, jedrski reaktorji 7,9
Vozila 5,6 Ure in njihovi deli 6,8
Električna in elektronska oprema 5,3 Organske kemikalije 6,6
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 20,7 Nemčija 15,1
ZDA 8,0 ZDA 12,3
Italija 7,5 Kitajska 8,2
Združeno kraljestvo 7,2 Indija 6,6
Francija 6,5 Francija 5,7
Slovenija (57. mesto) 0,2 Slovenija (48. mesto) 0,2


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Švici so v letu 2016 znašale 888,0 mlrd EUR, celotne izhodne TNI Švice pa so v letu 2016 znašale 1.078,2 mlrd EUR.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Švici 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.


 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju finančnih storitev, programske opreme in IT storitev.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 9.485,2
Nemčija 5.210,6
Francija 3.635,2
Združeno kraljestvo 3.510,0
Nizozemska 919,3
Druge države 9.244,1
Skupaj 32.004,5
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Finančne storitve 6.029,6
Progr. opr. in IT storitve 3.441,3
Komunikacije 2.861,3
Farmacija 2.648,7
Poslovne storitve 1.777,3
Drugi sektorji 15.246,0
Skupaj 32.004,5


 


Vir: FDI Intelligence, september 2018.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo