Turčija

Dajatve v Turčiji

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

Turčija je v carinsko uniji z Evropsko unijo. Predmet carinske unije so industrijski izdelki in predelani kmetijski izdelki, ki so bodisi v celoti pridobljeni v Turčiji ali v EU, bodisi uvoženi in sproščeni v prost promet v EU ali Turčiji. Za te izdelke velja prost pretok blaga, kar pomeni, da zanje pri trgovanju med EU in Turčijo ni carinskih dajatev in količinskih omejitev.
Iz carinske unije so izključeni kmetijski izdelki, ki so zajeti v prilogi I Amsterdamske pogodbe in izdelki Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ti izdelki so predmet preferencialnih ureditev, ki temeljijo na statusu porekla blaga.
Turčija uporablja carinsko tarifo, ki je v delu, ki obravnava industrijske izdelke, prilagojena Skupni carinski tarifi EU.


Več informacij: 

 

Obdavčevanje podjetij

Davek na dohodek podjetja

Podjetja plačujejo davek od dohodka pravnih oseb. Davčna stopnja v letih 2018, 2019 in 2020 znaša 22%. Davčna stopnja, ki je veljala pred tem, je znašala 20% in bo ponovno uvedena leta 2021.
Rezidenti (družbe, ki so ustanovljene v Turčiji ali so upravljane ali nadzorovane iz Turčije) plačujejo davek po svetovnem načelu od dohodka, ustvarjenega v Turčiji in v tujini. Nerezidenti plačujejo davek od dohodka, ki izvira iz Turčije. Podružnice so obdavčene enako kot odvisne družbe.
Davčna osnova davka od dohodka pravnih oseb je dobiček družbe, ki ob upoštevanju priznanih stroškov izhaja iz katerega koli vira dohodka z izjemo dividend, ki izpolnjujejo pogoje za izvzem.
Kapitalski dobički so načeloma vključeni v davčno osnovo in obdavčeni po standardni davčni stopnji. Kapitalski dobički, ki izpolnjujejo pogoje (da je bil delež v lasti družbe vsaj 2 leti; da so dobički od prodaje vsaj 5 let na posebnem „rezervnem“ računu; da sredstva, za katera velja zmanjšana obdavčitev, v določenem obdobju niso bila prenesena na drug račun idr.) so upravičeni do 75% izvzema iz davčne osnove. Kapitalski dobički, ki izvirajo iz prodaje nepremičnin, so upravičeni do 50% izvzema iz davčne osnove, če je obdobje lastništva trajajo vsaj 2 leti.
Dividende, prejete od turške rezidenčne družbe so izvzete iz davčne osnove. Dividende, prejete od nerezidenčne družbe, so izvzete iz davčne osnove, če izpolnjujejo nekatere pogoje glede minimalnega lastniškega deleža in trajanja lastništva, organizacijske oblike izplačevalca in idr. (10% kapitalska udeležba vsaj eno leto, organiziranost v obliki kapitalske družbe, višina tujega davka najmanj 15% idr.).
Izgube se lahko prenesejo naprej za 5 let. Prenos izgub za nazaj ni mogoč.
Na voljo so različne davčne olajšave in spodbude za raziskave in razvoj, različne regionalne in sektorske spodbude.

Davek po odbitku

Dividende: 15%
Davek po odbitku za dividende in druge oblike distribuiranih profitov, ki jih turška družba izplača nerezidenčni družbi, znaša 15%.
Slovenska podjetja lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 8/02 , ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 10% bruto zneska dividend. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji, če zavezanec ne izvzema dividend iz davčne osnove v Sloveniji.

Obresti: 0% - 18%
Na obresti, ki jih turška družba izplača nerezidentom, se plača davek po odbitku po stopnjah od 0% do 18% v odvisnosti od vrste obresti. Za obresti, plačane nekaterim nerezidentom (tuje države, mednarodne institucije, banke, finančne družbe itd.) se davek po odbitku ne plačuje. Davek se ne plačuje tudi od obresti na obveznice, ki jih izdajajo družbe, če so prejete preko bank oz. finančnih institucij.
Slovenska podjetja lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 8/02 , ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 10% bruto zneska obresti. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Licenčnine in avtorski honorarji: 20%
Licenčnine in avtorski honorarji, plačane nerezidentom, so obdavčene z 20% davkom po odbitku.
Slovenska podjetja lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 8/02 , ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 10% bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Plačila podpornih tehničnih storitev: 0% - 20%
Plačila storitev so predmet davka po odbitku, višina davčnih stopenj pa je odvisna od vrste storitev (npr. splošne poklicne storitve – 20%, poklicne storitve povezane s pridobivanjem nafte – 5%, redna plačila za dolgoročne pogodbe oz. projekte, ki trajajo več kot 1 leto – 3% ipd.) V skladu s sklenjenim mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 8/02 se davek po odbitku za te storitve ne plačuje, zato lahko slovenske družbe uveljavljajo oprostitev od tega davka v Turčiji.

Davek na dodano vrednost (Vergi Kimlik Numarasi – VKN)

Podjetja in posamezniki, ki v Turčiji opravljajo obdavčljive transakcije (prodaja blaga in opravljanje storitev) so zavezanci za turški davek na dodano vrednost. Vrednostni prag ni določen.
Nerezidenti, ki opravljajo obdavčljive dobave v Turčiji, se morajo registrirati za namene VKN prek turškega davčnega zastopnika. Za nerezidente se uporablja načelo obrnjene davčne obveznosti.
Standardna stopnja VKN znaša 18%. Znižani stopnji sta 8% (hrana in farmacevtski izdelki,...) in 1% (tiskovine, nekateri kmetijski izdelki...). Za izvoz velja ničelna stopnja, nekatere dobave so davka oproščene.

Davčni sporazumi: Turčija ima sklenjenih 83 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (Ur.l. RS-MP št. 8/02).

Turčija je 7. junija 2017 podpisala MLI (večstransko konvencijo za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dohodka, znana tudi kot multilateralni instrument – MLI), ki pa ga še ni ratificirala. Od začetka uporabe MLI (s prvimi državami od 1. 1. 2019, med drugim ravno s Slovenijo) bo treba biti pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja pozoren tudi na spremembo uporabe posameznih določb sporazuma, ki jo bo povzročil MLI.

Več informacij: 


Posodobljeno: 20.11.2018