Turčija

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

Turčija je od leta 1995 v carinski uniji z Evropsko unijo, ki temelji na Sporazumu iz Ankare iz leta 1963 in njegovem dodatnem protokolu (1970). Predmet carinske unije so industrijski izdelki in predelani kmetijski izdelki, ki so bodisi v celoti pridobljeni v Turčiji ali v EU, bodisi uvoženi in sproščeni v prost promet v EU ali Turčiji. Za te izdelke velja prost pretok blaga, kar pomeni, da zanje pri trgovanju med EU in Turčijo ni carinskih dajatev in količinskih omejitev.

Iz carinske unije so izključeni kmetijski izdelki, ki so zajeti v prilogi I Amsterdamske pogodbe in izdelki Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ti izdelki so predmet preferencialnih ureditev, ki temeljijo na statusu porekla blaga.

Turčija uporablja carinsko tarifo, ki je v delu, ki obravnava industrijske izdelke, prilagojena Skupni carinski tarifi EU.

Turčija je podpisnica Panevropsko-sredozemske konvencije (PEM) o preferencialnih pravilih o poreklu, ki ima za cilj vzpostavitev skupnih pravil o poreklu in kumulaciji med partnerskimi državami in EU.
Koristne povezave:

• Carinske stopnje pri uvozu slovenskega blaga v Turčijo in turškega blaga v Slovenijo
• Carinska uprava: Ministrstvo za carino in trgovino (Türkiye Cumhuriyeti Ticaret Bakanligi)
• Ukrepi trgovinske politike
• Izvoz blaga z dvojno rabo
• Pomembnejši bilateralni sporazumi med državama

 

Obdavčevanje podjetij

Davek na dohodek podjetja

Podjetja plačujejo davek od dohodka pravnih oseb. Davčna stopnja znaša 25%. Izjema so izvozne družbe, ki so obdavčene z 20% davčno stopnjo in družbe v finančnem sektorju, za katere se je v letu 2023 stopnja davka od dohodkov pravnih oseb povišala na 30%.

Rezidenti (družbe, ki so ustanovljene oz. družbe, ki imajo pravni sedež v Turčiji ali družbe, ki imajo sedež uprave ali dejanskega poslovanja v Turčiji) plačujejo davek po svetovnem načelu od dohodka, ustvarjenega v Turčiji in v tujini. Nerezidenti plačujejo davek od dohodka, ki izvira iz Turčije.

Davčna osnova davka od dohodka pravnih oseb je dobiček družbe, ki ob upoštevanju priznanih stroškov izhaja iz katerega koli vira dohodka z izjemo dividend, ki izpolnjujejo pogoje za izvzem.

Kapitalski dobički so načeloma vključeni v davčno osnovo in obdavčeni po standardni davčni stopnji. Kapitalski dobički, ki izpolnjujejo pogoje (da je bil delež v lasti družbe vsaj 2 leti; da so dobički od prodaje vsaj 5 let na posebnem „rezervnem“ računu; da sredstva, za katera velja zmanjšana obdavčitev, v določenem obdobju niso bila prenesena na drug račun idr.) so upravičeni do 75% izvzema iz davčne osnove.

Dividende, prejete od turške rezidenčne družbe, so izvzete iz davčne osnove. Dividende, prejete od nerezidenčne družbe, so izvzete iz davčne osnove, če izpolnjujejo nekatere pogoje glede minimalnega lastniškega deleža in trajanja lastništva, organizacijske oblike izplačevalca in idr. (10% kapitalska udeležba vsaj eno leto, organiziranost v obliki kapitalske družbe, višina tujega davka najmanj 15% idr.). Posebna pravila veljajo veljajo od leta 2023 za odkup lastnih delnic.

Izgube se lahko prenesejo naprej za 5 let. Prenos izgub za nazaj ni mogoč.

Na voljo so številne davčne olajšave in spodbude. Sistem obsega pet investicijskih modelov, dva investicijska programa in 12 oblik spodbud, ki se dodeljujejo na državni in regionalni ravni in vključujejo znižanje ali oprostitev davka na dohodek podjetij, davka na dodano vrednost in carinskih dajatev za naložbe v osnovna sredstva, posebej pa še za naložbe v prednostne regije in sektorje, v inovacije in R&R, visoko tehnologijo idr.

Davek po odbitku

Dividende: 10%

Davek po odbitku za dividende in druge oblike distribuiranih profitov, ki jih turška družba izplača nerezidenčni družbi, znaša 10%.
Tudi sklenjeni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 8/02) določa, da davek po odbitku ne sme presegati 10% bruto zneska dividend. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji, če zavezanec ne izvzema dividend iz davčne osnove v Sloveniji.

Obresti: 10%

Na obresti, ki jih turška družba izplača nerezidentom, se plača davek po odbitku po 10% stopnji. Enako davčno stopnjo določa tudi sklenjeni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 8/02). Za obresti, plačane nekaterim nerezidentom (tuje države, mednarodne institucije, banke, finančne družbe itd.) se davek po odbitku ne plačuje.

Licenčnine in avtorski honorarji: 20%

Licenčnine in avtorski honorarji, plačane nerezidentom, so obdavčene z 20% davkom po odbitku.

Slovenska podjetja lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 8/02), ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 10% bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Plačila podpornih tehničnih storitev: 20%

Plačila storitev so predmet davka po odbitku v višini 20%. V skladu s sklenjenim mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 8/02 se davek po odbitku za te storitve ne plačuje, zato lahko slovenske družbe uveljavljajo oprostitev od tega davka v Turčiji.
 

Davek na dodano vrednost (Vergi Kimlik Numarasi – VKN)

Davek na dodano vrednost (VKN) se plačuje za dobave večine blaga in storitev.

Od julija 2023 znaša standardna stopnja VKN 20%, znižana stopnja za nekatere izdelke(hrana in farmacevtski izdelki,tekstil, knjige, nekatere storitve...) pa 10%, v veljavi pa je tudi posebna 1% znižana stopnja (nekateri kmetijski izdelki, določena oprema na lizing...). Za izvoz velja ničelna stopnja, nekatere dobave so davka oproščene.

Podjetja in posamezniki, ki v Turčiji opravljajo obdavčljive transakcije (prodaja blaga in opravljanje storitev) so zavezanci za turški davek na dodano vrednost. Vrednostni prag za registracijo ni določen.

Nerezidenti, ki opravljajo obdavčljive dobave v Turčiji, se morajo registrirati za namene VKN prek turškega davčnega zastopnika. Za storitve, ki jih opravljajo nerezidenti, se uporablja načelo obrnjene davčne obveznosti.

Davčni sporazumi: Turčija ima sklenjenih 89 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (Ur.l. RS-MP št. 8/02).

Turčija je 7. junija 2017 je podpisala MLI (večstranska konvencija za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, t. i. multilateralni instrument – MLI) 29. 1. 2020, vendar ga še ni ratificirala. Od začetka uporabe MLI s Slovenijo bo treba pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja upoštevati tudi spremembe uporabe posameznih določb sporazuma v skladu z MLI.

Koristne povezave:

• Davčna uprava: Gelir Idaresi Başkanligi
• Turkish taxation system

Posodobljeno: november 2023



Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi