Turčija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Turčiji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016
 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 83,0 81,9 80,7 79,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 105 103
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 736,6 667,3 750,4 776,3
 BDP per capita (v EUR): 8.875 8.149 9.292 9.766
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 2.067,3 1.921,2 1.936,5 1.804,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 24.917 23.455 23.982 22.694
 Rast BDP (v %): 4,6 4,0 7,3 3,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 10,5 10,6 10,9 10,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 10,8 12,7 11,1 7,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -220,8 -209,3 -199,2 -172,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 165,9 154,1 147,1 135,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,9 5,2 11,9 -1,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,2 4,8 10,2 3,8
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 10,0 8,7 9,6 12,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 206,8+ 290,2 229,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 443,5+ 567,9 379,2
Stopnja tveganja države (op): / 47 50 51
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 60 69 63


Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-sep (posodobljeno december 2018).
(/)  Podatek ni na voljo.
 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje


V letu 2017 je Turčija beležila 7,3 % gospodarsko rast. EIU napoveduje 4 % rast v letu 2018, 4,6 % v letu 2019  in 3,9 % v letu 2020.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 6,0 3,4 3,9 3,7
Rast javne potrošnje 5,1 6,0 5,5 5,0
Rast investicij 7,2 5,6 4,8 4,5

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je izvoz blaga znašal 147,1 mlrd EUR, uvoz pa 199,2 mlrd EUR. To je povzročilo velik primanjkljaj v blagovni menjavi, ki je znašal 52,1 mlrd EUR, kar predstavlja 6,9 % BDP. Največ so v letu 2017 izvažali vozila, stroje, drage kamne in kovine, oblačila ter železo in jeklo. Glavni izvozni trg v letu 2017 je bila Nemčija, kamor so izvozili 9,6 % od celotnega izvoza. Sledijo Združeno kraljestvo, ZAE, Irak in ZDA. V letu 2017 je Turčija največ uvažala mineralna goriva, strojno, električno in elektronsko opremo, drage kamne in kovine ter vozila. Glavni uvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska (10 % od celotnega uvoza). Sledijo Nemčija, Rusija, ZDA in Italija.

 

Turčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 15,9 Vozila 15,3
Stroji, jedrski reaktorji 11,6 Stroji, jedrski reaktorji 8,8
Električna in elektronska oprema 9,1 Biseri, dragi kamni, kovine 6,9
Biseri, dragi kamni, kovine 7,5 Oblačila in pribor za oblačila 5,6
Vozila 7,5 Železo in jeklo 5,
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 10,0 Nemčija 9,6
Nemčija 9,1 Združeno kraljestvo 6,1
Rusija 5,1 ZAE 5,5
ZDA 4,8 Irak 5,4
Italija 3,5 ZDA 4,2
Slovenija (60. mesto) 0,2 Slovenija (29. mesto) 0,7


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Turčiji so v letu 2016 znašale 126,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -2,1%. Celotne izhodne TNI Turčije so v letu 2016 znašale 34,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 4,9%.

 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Turčiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 128,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Nizozemska. Največ investicij je na področju nepremičnin in transporta.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 15.642,9
ZDA 13.757,6
Nizozemska 7.454,8
Francija 5.628,2
Japonska 5.475,7
Druge države 80.059,5
Skupaj 128.018,4
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 15.403,6
Transport 10.287,6
Kovine 5.267,2
Kemikalije 4.906,5
Hrana in tobak 4.165,8
Drugi sektorji 87.987,4
Skupaj 128.018,4
 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo