Carine in carinski sistem EU
Carine
Carina je dajatev, ki jo je treba plačati za blago, ki se v neko carinsko območje uvaža, izvaža z njega ali preko njega tranzitira.Carine so najbolj razširjen protekcionistični instrument. Vsaka carina podraži uvozno blago in tako posredno vpliva na zmanjšanje uvoza blaga iz tujine, domači izdelki postanejo privlačnejši za nakup. Pomenijo tudi neposredni vir polnjenja državnega proračuna.
| Pomembnejši carinski pojmi | |
|---|---|
| Carinsko blago | Vsako blago, ki se prenaša ali prevaža čez carinsko črto uvoza ali carinskega območja. Lahko je skupnostno (v okviru EU) ali neskupnostno (carinsko blago pod carinskim nadzorom). |
| Carinsko območje | Območje, kjer se uporabljajo iste carine in isti carinski predpisi. Carinsko območje Skupnosti (EU) je območje držav članic z izjemo tretjih ozemelj (Ferski otoki, Ceuta in Melilla) in vključno z državami zunaj EU (Monako in San Marino). |
| Carinsko skladišče | Zaprt prostor, kjer je določeno podjetje ali organizacija dobila dovoljenje za skladiščenje carinskega blaga. |
| Carinski sistem | Vsi predpisi s področja carin, ki določajo carinski nadzor, carinski postopek, carinjenje blaga ter urejajo pravice in dolžnosti oseb v carinskem postopku. |
| Enotna upravna listina (EUL) | Listina, s katero deklarant v predpisani obliki in na predpisan način prijavlja blago za carinjenje. Poznamo izvozne in uvozne carinske deklaracije. |
| Spremna izvozna listina (SIL) | Listina z oznako MRN, ki jo carinski urad izvoza po sprejemu elektronske izvozne deklaracije in prepustitvi blaga v izvoz natisne iz računalniškega sistema. |
| Referenčna številka premika ali MRN (Movement Reference Number) | Številka, pod katero je EUL vpisana v carinski sistem SIAIS. Na podlagi te številke je mogoče identificirati pošiljko v carinskem sistemu. Je unikatno sestavljena iz zaporedja 18 znakov, ki jih avtomatično določi carinski informacijski sistem ob sprejemu EUL. |
| Carinski deklarant | Oseba, ki izdela carinsko deklaracijo in jo v svojem imenu ali v imenu osebe, ki uvaža blago, vloži pri carinskem organu. |
| Številka EORI | Je enotna po vsej Evropski skupnosti. Carinska uprava RS - Carinski urad Jesenice jo dodeli za carinske namene gospodarskemu subjektu, ki mednarodno posluje, na podlagi davčne številke. |
| Carinska tarifa | Cenik ali kazalo cen za pristojbine. Carinske tarife uporabljamo za obračunavanje carin. Carinska tarifa je sistematičen pregled blaga, ki je obremenjeno s carino. V EU to nalogo opravlja TARIC. |
| Carinska stopnja | V odstotkih pri carinah ad valorem ali v nominalni vrednosti pri specifičnih carinah izražena višina carine, ki se plača za neko blago. |
| Carinska vrednost | Vrednost blaga, ki se uporablja kot osnova za obračunavanje carine na podlagi stopenj iz carinske tarife in za obračun DDV |
| Carinski postopek | Predložitev blaga, vložitev carinske deklaracije, poravnavo carinskega dolga in prepustitev blaga v prost promet, v tranzitni postopek ali v carinski postopek z obračunom carine. |
| Prepustitev blaga | Dejanje, s katerim carinski organi prepustijo blago za namene, ki jih določa carinski postopek. Na EUL odtisnejo štampiljko prepuščeno. V primeru elektronske deklaracije je obvestilo v elektronski obliki. |
| Carinski dolg | Nastane s sprostitvijo uvoženega blaga v prost promet, zavezanega uvoznim dajatvam ali z vnosom takšnega blaga v postopek začasnega uvoza blaga. Nastane v trenutku sprejema EUL. |
Carinski sistem EU
Zunanjetrgovinska politika držav članic EU je skupna in se izvaja na celotnem področju EU, razen če mednarodne konvencije, običajna praksa ali avtonomni ukrepi EU ne določajo drugače.
Pravni viri oziroma zakonodaja, ki ureja carine:
- Carinski zakonik Unije,
- Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske unije (ZICPES),
- Zakon o carinski službi (ZCS),
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP),
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV).
EU je carinska unija, kjer gre za gospodarski prostor s prostim in brezcarinskim pretokom blaga. To ne velja za tretje države. Taka ureditev omogoča podjetjem pomembno olajšavo in poenostavitev izvoza in uvoza blaga.
Poenoteni so tudi carinski predpisi za trgovanje s tretjimi državami. Nobena država članica EU ne more samostojno sprejemati ali določati svojih predpisov. Prednost take ureditve pri izvozu (odpremi) in uvozu (prejemu) skupnostnega blaga je v tem, da je postopek enostavnejši in hitrejši: ni čakanja na mejnih prehodih, ni potrebna carinska dokumentacija.
Poreklo blaga
Splošni sistem preferencialov ali GSP je instrument zunanjetrgovinske politike EU, ki je namenjen spodbujanju uvoza iz držav v razvoju. GSP vzpostavlja popolno ali delno oprostitev plačila carinskih dajatev pri uvozu blaga po poreklu iz držav v razvoju v Evropsko skupnost. Preferencialno pomeni prednostno, ugodnostno. Podjetja imajo prihranek pri višini carinskih dajatev in pri nižjem davku.
Razlika med preferencialnim in nepreferencialnim poreklom blaga
Preferencialno poreklo blaga omogoča carinske ugodnosti (nižje carinske stopnje) za uvoženo blago, medtem ko nepreferencialno poreklo samo pove, iz katere države je blago, vendar carinske ugodnosti za njega ne veljajo.
Pravila o preferencialnem poreklu blaga najdemo v Carinskem zakoniku Skupnosti, v trgovinskih sporazumih med EU in določenimi državami in v avtonomnih preferencialnih ureditvah.
Podjetja morajo pri izvozu oziroma uvozu blaga carinskim uradom predložiti dokazila o preferencialnem poreklu blaga, za katera so predpisani uradni obrazci.
| Obrazci za dokazilo o poreklu blaga | |
|---|---|
| Potrdilo EUR.1 | Dokazovanje porekla blaga pri trgovanju z državami, s katerimi je EU sklenila trgovinske sporazume ali avtonomne preferencialne ureditve. |
| Potrdilo EUR-MED | Dokazovanje porekla pri trgovanju z državami, ki so vključene v panevro-mediteransko kumulacijo porekla blaga. |
| Certificat of Origin | Potrdilo o poreklu blaga in je ključen dejavnik pri izvajanju ukrepov trgovinske politike. Izda se ga, če to zahteva stranka. |
| Certifikat A.TR | Carinski dokument, ki se uporablja v trgovini med državami članicami EU in Turčijo. |
| Poenostavljena potrdila o poreklu blaga |
|
Intrastat - Ekstrastat - Eurostat
Podjetja morajo obvezno mesečno poročati o odpremi in prejemu blaga v okviru EU:
- Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami EU. Zavezanci poročanja so vsa podjetja, katerih skupna menjava blaga v EU je presegla tako imenovani vključitveni prag (200.000 € za odpremo blaga in 140.000 € za prejem blaga). Poročilo morajo zavezanci poslati do vsakega 15. v mesecu za prejšnji mesec. Pooblaščeni carinski urad za Intrastat je Carinski urad Nova Gorica, ki pa je obvezan poročati na Eurostat Bruselj do vsakega 30. v mesecu za prejšnji mesec.
- Ekstrastat je statistika blagovne menjave držav članic EU s tretjimi državami nečlanicami EU. Vir podatkov je Enotna upravna listina (EUL). Ekstrastat nima vključitvenega praga in se morajo zajemati vsi podatki.
- Eurostat – statistika kumulacije blagovne menjave vseh držav EU. Carinski urad Nova Gorica je obvezan poročati statistiko blagovne menjave na Eurostat Bruselj do vsakega 30. v mesecu za prejšnji mesec.
TARIC
Pogoj za delovanje carinske unije in skupnega trga EU je enotno izvajanje zunanjetrgovinskih predpisov v vseh državah članicah. To enotnost zagotavlja TARIC − integrirana tarifa Evropske skupnosti. TARIC je sistematično urejen seznam blaga, ki vsebuje tarifne oznake, tarifna imena in carinske stopnje.
Struktura kode:
Skupna carinska tarifa TARIC se uporablja le za uvoz blaga preko zunanjih meja EU. Je enaka za vse države članice. Višina uvoznih dajatev se razlikuje glede na vrsto blaga in glede na državo, iz katere se uvaža.
DDV
V EU velja davek na dodano vrednost (DDV) kot oblika obdavčenja, ob uvozu blaga se davek plača, ob izvozu pa je blago oproščeno plačila DDV. DDV se obračuna in plačuje od prometa blaga in storitev na ozemlju Slovenije in od uvoza blaga v EU.
Dobava blaga v drugo državo članico EU je v Sloveniji oproščena DDV, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- prodajalec je identificirani davčni zavezanec v državi članici,
- promet blaga je opravljen za plačilo,
- blago je proizvedeno na območju Slovenije,
- prejemnik blaga je identificiran davčni zavezanec (veljavna ID številka za DDV kupca),
- svojemu kupcu bo izdal račun, na katerem piše, da DDV ni bil obračunan,
- kupec blaga v drugi državi članici bo v svoji državi obračunal DDV po veljavni davčni stopnji v tej državi.
V primeru nakupa blaga iz druge države članice se bo DDV obračunal in plačal (razen pri določenih izjemah) pod naslednjimi pogoji:
- dobavitelj blaga v drugi državi članici, identificiran za DDV, bo kupcu v Sloveniji izdal račun, na katerem bo navedeno, da DDV ni obračunan po določenem členu tam veljavnega zakona,
- promet blaga je opravljen za plačilo,
- slovenski kupec − davčni zavezanec bo moral 15. dan po mesecu opravljene dobave v Sloveniji obračunati DDV.
VIES
Vsak davčni zavezanec mora preveriti, ali so njegovi kupci iz države članice EU identificirani kot davčni zavezanci in ali imajo veljavno davčno številko. V ta namen je vzpostavljena baza podatkov VIES (VAT Information Exchange System), ki vsebuje vse podatke o davčnih zavezancih, pa tudi informacijo o prenehanju veljavnosti davčne številke.______________________________________________________________________
Viri in literatura:
- Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
- Makovec Brenčič, M. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: EF,2009.
Posodobljeno: 5.2.2021
Preberite še:
