Gospodarske pogodbe
Kakšno vrsto pogodbe skleniti in po katerih pravnih predpisih se bo pogodba obravnavala, ker so poslovni partnerji iz različnih držav?
Zaključek uspešnih poslovnih dogovorov in pogajanj s partnerji na tujih trgih je sklenitev in podpis mednarodne gospodarske pogodbe.
Sklepanje pogodb je lahko povezano z veliko skritimi pastmi in možnostmi napak.
Razlike se pokažejo:
- v zakonodaji posameznih držav,
- v pogodbenem pravu,
- v pravni ureditvi.
Presojanje pogodbenega razmerja na podlagi tujega prava
Obstajajo različni pravni sistemi:
- rimsko-germansko pravo,
- anglo-ameriško,
- pravo ZDA,
- kitajsko,
- japonsko,
- indijsko,
- islamsko,
- hinduistično...
Najpomembnejši pravni viri za presojanje mednarodnih pogodb
- mednarodne konvencije,
- CISG (UN Convention of the International Sale of Good),
- predpisi EU in nacionalni predpisi,
- mednarodni trgovinski običaji,
- tipizirane oziroma vzorčne pogodbe,
- kolizijska pravila ali navezne točke,
- mednarodne transportne klavzule (INCOTERMS),
- poslovna praksa med pogodbenimi strankami,
- splošni poslovni (pogodbeni) pogoji.
CISG – mednarodna konvencija o prodaji blaga
Kupo-prodajna pogodba je ena najpogostejših in najpomembnejših oblik sklepanja poslov. Spada med pravno najbolj urejene pogodbe. Osnova so pravila o mednarodni prodajni pogodbi, ki izhajajo iz konvencije ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) imenovani tudi Dunajska konvencija.Temeljni cilj CISG je, da se pogodbenim strankam omogoči in zagotovi enotna in pravična pravna pravila za sklepanje mednarodnih prodajnih pogodb. Na ta način CISG prispeva k hitrejši trgovinski menjavi ter zmanjševanju stroškov in porabe časa pri mednarodnih transakcijah.
CISG je do leta 2020 ratificiralo 93 držav, od tega 24 držav članic EU (Velika Britanija ni podpisnica CISG, ravno tako niso podpisnice Irska, Malta in Portugalska). Podpisnice CISG je tudi 50 držav ZDA. Konvencija CISG se uporablja vedno takrat, kadar imata pogodbeni stranki svoja sedeža v različnih državah.
Pravila Dunajske konvencije se pri sklenjeni mednarodni prodajni pogodbi uporabljajo avtomatično. Če pogodbeni stranki tega ne želita, morata določila CISG izrecno izključiti.
Bistveni sestavni deli kupoprodajne pogodbe
| Pri sklepanju kupoprodajnih pogodb usmerite posebno pozornost naslednjim sestavinam: |
|---|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sklepanje mednarodnih pogodb
Dobro pripravljena in sklenjena mednarodna gospodarska pogodba je odlično pravno orodje za optimalno alokacijo poslovnih rizikov med pogodbenima strankama!Pri predpripravi mednarodne pogodbe naj sodelujejo pravni strokovnjaki, ki morajo poznati pravne predpise tuje države, in strokovni sodelavci, ki dobro poznajo predmet pogodbe.
Preveriti je potrebno, ali je naš poslovni partner identifikacijski zavezanec in ali ima veljavno davčno številko. Pogodba se lahko sklene ustno, pisno, molče ali s konkludentnimi dejanji, vendar se v praksi pogodba za vse pomembnejše posle praviloma sklepa samo pisno.
Pogodba med poslovnima strankama je sklenjena, ko stranka kot ponudnik prejme od druge poslovne stranke potrditev, da njeno ponudbo sprejema, in ko obe stranki soglašata o vseh bistvenih sestavinah pogodbe. Soglašati morata tudi o nebistvenih sestavinah.
Zaradi določitve pristojnega prava, sta zelo pomembna kraj in čas podpisa pogodbe.
Za kraj sklenitve pogodbe se šteje, kjer ima podjetje kot ponudnik v času podpisa svoj sedež.
Najpogostejše nepravilnosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti v prodajni pogodbi
Prirejeno po: Kranjc (2006)
Vrste mednarodnih pogodb
Mednarodna kupoprodajna pogodba
Z mednarodno kupoprodajno pogodbo se prodajalec s sedežem v eni državi zavezuje, da bo blago, ki je predmet pogodbe, izročil kupcu s sedežem v drugi državi, in sicer tako in na tak način, da bo kupec pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. S sklenjeno prodajno pogodbo se določijo pravice in obveznosti obeh strank.Pogodba o zastopanju
Pogodbe o zastopanju se sklepajo med zastopnikom in principalom (proizvajalec blaga) predvsem zaradi interesa prodaje proizvajalčevih izdelkov na tujem trgu. Zastopnik je samostojna pravna oseba, ki nastopa v imenu in za račun principala. Osnova za plačilo je provizija. Naloga zastopnika je, da posreduje med principalom in tretjimi osebami, s ciljem, da pride do sklenitve pogodbe.Posredniška pogodba
Posredniška pogodba ali tudi mešetarska pogodba je pogodba, v kateri se ena pogodbena stranka kot posrednik zaveže, da bo za drugo pogodbeno stranko (komitenta, naročitelja) poiskala in posredovala poslovni kontakt s tretjo osebo. Za opravljeno posredovanje prejme posrednik določeno plačilo (provizija), če je pogodba med naročiteljem in tretjo osebo sklenjena.Komisijska pogodba
Komisionar je posrednik, ki izvaža ali uvaža blago v svojem imenu in za tuj račun. Podjetje kot naročitelj ali komitent sklene s komisionarjem komisijsko pogodbo največkrat takrat, kadar ne pozna tujega trga in bi rad na tem trgu prodajal izdelke. Komisionar blaga ne kupuje, ampak samo posreduje med proizvajalcem in kupcem. Zato dobi plačano provizijo.Mednarodna distribucijska pogodba
Je ena najpogosteje sklenjenih pogodb. V praksi poteka sodelovanje med podjetjem kot dobaviteljem in distributerjem tako, da distributer kontinuirano naroča izdelke pri dobavitelju. Vsako naročilo, poslano s strani distributerja na dobavitelja, je v bistvu prodajna pogodba. Gre za tesno sodelovanje med pogodbenima strankama. Zaslužek distributerja je marža (razlika med nabavno in prodajno ceno).Razlika med zastopniško pogodbo in distribucijsko pogodbo
Pri sklenjeni zastopniški pogodbi nastane pravno razmerje med principalom (dobaviteljem) in kupcem (tretja oseba). Pri distribucijski pogodbi pa pravnega razmerja med dobaviteljem in kupcem ni. Zato dobavitelj tudi ne nosi rizika neplačil s strani tujih kupcev.
Licenčna pogodba
Licenčna pogodba je dvostranska in oblična pogodba. Gre za zelo kompleksno pogodbo, ki ureja pravno razmerje med dajalcem licence in med jemalcem licence. Obvezno mora biti sklenjena v pisni obliki, ki je nujni predpogoj predvsem zaradi reševanja morebitnih sporov in zaradi eksplicitne razlage pogodbe same. Pisna oblika licenčne pogodbe je nujni predpogoj za vpis v register.Več informacij:
- Podrobneje je Dunajska konvencija oziroma mednarodna prodajna pogodba CISG obrazložena v priročniku: Marko Djinović in Peter Rižnik. Mednarodna prodaja blaga − Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. Priročnik za prakso. Ljubljana: GZS, 2009.
- Več o mednarodnih gospodarskih pogodbah je podrobneje obrazloženo v knjigi: Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
___________________________________________________________________________
Viri in literatura:
- Kranjc, V. Gospodarsko pogodbeno pravo, Ljubljana: GV Založba, 2006.
- Schlechtriem, P., in Možina, D. Pravo mednarodne menjave: Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga. Ljubljana: Uradni list RS, 2006.
- Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
Preberite še:
