Operativna izvedba izvoza

Poznate postopek operativne izvedbe izvoznega posla?


Vir: Šenk Ileršič

 

Operativna izvedba posla od zaposlenih zahteva veliko:

  • strokovnega znanja,
  • izkušenj,
  • poznavanja predpisov in dokumentov ter
  • sposobnost povezovanja različnih faz operativne izvedbe poslov. 
  
Praviloma se pri prometu blaga v okviru članic EU uporabljata naslednji besedni zvezi dobava blaga v Skupnost in prejem blaga iz Skupnosti. 

V primeru prometa blaga s tretjimi državami nečlanicami EU se uporabljata besedni zvezi izvoz blaga in uvoz blaga. 

Faze operativne izvedbe posla

 
Faze operativne izvedbe posla
Priprava izvoznega posla povpraševanje, ponudba, naročilo, nalog za proizvodnjo, zavarovanje plačila, opredelitev carinske tarife, kontrola davčne številke kupca
Izvedba izvoznega posla priprava za odpremo, priprava odpremnih in carinskih dokumentov, naročilo prevoza, izbira špediterja, pošiljanje špediterske dispozicije, carinski postopek
Zaključek izvoznega posla fakturiranje, pridobitev dokumentov od kupca, kot sta podpisana dobavnica in  tovorni list CMR, reševanje morebitnih reklamacij, plačilo iz tujine
 
 

Priprava izvoznega posla

 

Povpraševanje

S povpraševanjem kupec pozove ali prosi svojega dobavitelja (prodajalca), naj izstavi ponudbo za povpraševano blago ali pa naj dopolni ali spremeni že obstoječo ponudbo. Povpraševanje je lahko izvedeno osebno ali telefonsko, vendar se v mednarodnem poslovanju običajno pričakuje pisno povpraševanje, posebno če so lastnosti izdelka take, da dobavitelj potrebuje podrobnejše ali posebne informacije.
 

Ponudba

Ponudba dobavitelja je v bistvu že predlog za sklenitev naročila. Ponudba je lahko zavezujoča, kadar je vsebinsko dovolj opredeljena in vsebuje vse bistvene elemente ponudbe (cena, količina, kakovost, dobavni rok itd.), kadar je naslovljena na znano poslovno stranko ali kupca in kadar v njej izrecno ni navedeno, da je »neobvezujoča«. Dobavitelj ponuja blago neobvezujoče, kadar si želi na primer pridržati pravico do tehničnih sprememb ali sprememb cene.
 

Naročilo

Kupec lahko svojemu dobavitelju pošlje naročilo na podlagi predhodne ponudbe ali pa pošilja naročila v skladu s sklenjenimi parametri iz kupo-prodajne pogodbe. Praksa se tukaj nekoliko razlikuje od podjetja do podjetja in glede na specifike izdelkov (standardni izdelki, izdelki na zalogi, izdelki po naročilu za znanega kupca). Nekateri dobavitelji od kupca zahtevajo, da potrditev naročila preveri, ga podpiše in pošlje nazaj, kar za dobavitelja pomeni, da gre blago lahko  v proizvodnjo. Nekateri dobavitelji lansirajo naročilo v proizvodnjo že na podlagi poslane potrditve naročila.
 

Opredelitev carinske tarife

Pred realizacijo izvoznega posla je treba v skladu s carinskim zakonom določiti carinsko tarifo blaga. Carinsko tarifo lahko opredeli podjetje samo ali pa jo prepusti špediterju. Carinska tarifa se opredeli na podlagi sistema TARIC, za katerega je v Sloveniji zadolžen Carinski urad Jesenice (center za TARIC in kvote).
 

Zavarovanje plačil in kontrola davčne številke

Prodajalec mora pred odpremo blaga preveriti zavarovanje plačila s strani kupca (predplačilo, bančna garancija, akreditiv, zavarovanje preko banke SID, faktoring itd.). Ravno tako mora preko sistema VIES preveriti veljavnost davčne številke konkretnega kupca.

 

Izvedba izvoznega posla

 

Priprava blaga in dokumentov

Ko je blago proizvedeno, ustrezno embalirano in paletizirano, je pripravljeno za odpremo h kupcu. Prodajalec pripravi dobavnico. Dobavnica (angl. delivery note, nem. Lieferschein, fr. certificat de livraison) je osnova za izstavitev vseh drugih dokumentov, kot so dokumenti za spremljanje blaga, dokumenti za carinjenje, poleg tega pa je potrdilo, da je prevoznik blago prejel v neoporečnem stanju (podpis in štampiljka), in potrdilo, da je tudi kupec (prejemnik blaga) blago prevzel v neoporečnem stanju (podpis in štampiljka).
 
Prodajalec obvesti svojega kupca, da je blago pripravljeno za odpremo. Odvisno od izbrane paritete oziroma od izbrane klavzule Incoterms bo kupec sam organiziral transport (na primer EXW) ali pa bo prevoz moral organizirati prodajalec sam (na primer DDP ali DAP). Prevoz blaga se lahko opravi s kamionom, vlakom, ladjo ali letalom.
 

Naročilo prevoza pri transportnem podjetju

Prodajalec naroči prevoz blaga pri svojem izbranem prevozniku na podlagi prevozne pogodbe. Lahko ima tudi svoj prevozni park. Prevoznik bo na podlagi naročila za prevoz svojemu šoferju dal nakladalni nalog z vsemi podatki. Vsako pošiljko blaga mora spremljati mednarodni tovorni list CMR. Izpolni ga lahko prevoznik ali pa prodajalec − naročnik.
 
Prevoz je opravljen, ko se blago razloži in prejemnik blaga podpiše CMR in dobavnico. Na podlagi tako podpisanih dokumentov prevoznik za opravljeno storitev izstavi račun ali prodajalcu ali pa kupcu (odvisno od transportne klavzule).
 
Zelo pomembno je zavarovanje. Prevoznik praviloma zavaruje le prevozniško odgovornost, medtem ko tovor (kargo) zavaruje dobavitelj ali kupec blaga. To je še posebej pomembno, kadar gre za blago visoke vrednosti.
 
 

Zaključek izvoznega posla

 

Izstavitev računa prejemniku blaga

Ko je blago naloženo na transportno sredstvo in pripravljeno za odpremo, prodajalec na podlagi dobavnice izdela račun, ki ga pošlje svojemu kupcu za plačilo blaga. Račun je tudi osnova za izvedbo carinskega postopka, kadar gre za izvoz v tretje dežele. Račun je tudi osnovni dokument za knjiženje, za poročanje Banki Slovenije ter za izdelavo poročila Intrastat in Ekstrastat. Na računu naj bo vedno navedena tudi carinska tarifa blaga.
 

Plačilo dobavljenega blaga

Kupec na podlagi prejema blaga in izstavljenega računa izvrši plačilo v skladu z dogovorjenimi plačilnimi pogoji. Kupec in prodajalec sta lahko dogovorjena, da ga kupec nemudoma obvesti o izvršenem plačilu (na primer pošlje potrdilo o plačilu MT103), sicer pa dobi podjetje − izvoznik obvestilo o prispelem plačilu od svoje poslovne banke.
 

Druge dejavnosti

V zaključnem delu izvoznega posla pristojni strokovni delavci ali komercialisti rešujejo morebitne reklamacije (transportna škoda, nepopolna pošiljka, neustrezna kakovost, izguba blaga) in izvajajo vse poprodajne aktivnosti.
  

 

Postopek dobave blaga v državo članico EU

 
Potek odpreme blaga v države članice EU
1. Podjetje − prodajalec pripravi za prevoz blaga naslednje dokumente (dobi jih prevoznik): dobavnico, mednarodni tovorni list CMR, račun (ni obvezen). Ne potrebuje se enotne upravne listine (EUL).
2. Prevoznik pelje blago s temi dokumenti neposredno do kupca oziroma prejemnika blaga.
3. Kupec oziroma prejemnik mora potrditi prejem blaga na dobavnici in na CMR s štampiljko in podpisom.
4. Prevoznik dostavi podpisane kopije dokumentov naročniku prevoza.
5. Podjetje opravi poročanje Intrastatu  (do 15. v mesecu za prejšnji mesec).
 
Opisani postopek se izvaja za vse skupnostno blago, ki se odpremlja v države članice EU.
 
Operativna izvedba je odvisna od vrste prevoza, dogovorjene paritete, oblike izvoza in od tega, ali gre za redni ali poenostavljeni postopek izvoza.
 
 

Postopek izvoza blaga v državo nečlanico EU

 
Drugače kot pri dobavi blaga v države članice EU mora prodajalec ali špediter za izvoz v tretje države pripraviti carinsko deklaracijo, to je enotno upravno listino (EUL), in pridobiti še drugo dokumentacijo, ki jo predvideva trgovinska in carinska politika EU (na primer: pridobitev dovoljenj, potrdil, kontingentov itd.).

 
Potek izvoza v tretje države, nečlanice EU
1. Prodajalec - izvoznik pošlje špediterju špeditersko dispozicijo oziroma nalog za carinjenje blaga, to je za vložitev carinske dokumentacije in predložitev blaga carinarnici, ki opravi postopek.
2. Kamion, ki prevaža blago na podlagi navodil izvoznika, mora imeti naslednje dokumente: račun, mednarodni tovorni list CMR in dobavnico. Če je poreklo blaga iz EU, se mora priložiti tudi EUR.1, ki dokazuje poreklo blaga. Če je vrednost blaga do 6.000 €, se lahko izjava o poreklu blaga napiše na račun. Vsebina izjave je v vseh jezikih strogo predpisana.
3. Špediter naredi EUL in jo spusti v sistem, ki je povezan s centralnim carinskim računalnikom. Listi EUL 1, 2, in 3 so namenjeni izvozu. Če je EUL pravilna, je formalno sprejeta in EUL je dodeljena številka MRN. Če kontrole ni, se vključi timer za samodejno prepustitev blaga v izvoz. Izjema velja samo takrat, kadar carinski organ sporoči, da se bo opravil dokumentarni pregled carinske dokumentacije ali pregled tovora. Če EUL vsebuje napake, se zavrne, in špediter prejme obvestilo o napakah. EUL se lahko popravi in se vrne v ponovni postopek.
4. Blago je puščeno v izvoz. Špediter izpiše izvozno spremno listino − SIL, s katero gre šofer na carinski organ (carinski urad izstopa) na meji EU in jo predloži carinskemu uradu na mejnem prehodu. Carinik s čitalcem samo odčita kodo MRN in če je vse pravilno, blago zapusti območje EU. Izpiše se status zaključen (EUL − List 3). Izvozni postopek se konča z dejanskim iznosom blaga s carinskega območja EU pri izstopnem carinskem organu.
5. Kamion gre potem čez mejo v tretjo državo (na primer v Švico, v Srbijo) do špediterja, ki ga je določil kupec - uvoznik blaga (voznik mora namreč natančno vedeti, kje bo carinil blago), kjer se opravijo vse druge formalnosti za dobavo blaga prejemniku.
6. Podjetje pred tem kupcu in njegovemu špediterju pošlje obvestilo o odpremi in po elektronski pošti potrebno dokumentacijo, da lahko pripravi vse za izvozno carinjenje.
7. Prejemnik blaga podpiše dobavnico in tovorni list CMR, ki se dostavita prevozniku in izvozniku.

Izvoz blaga v  Združeno kraljestvo


Od 1. 2. 2020 je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU in je postalo »tretja država«.

Od 1. 1. 2021 torej ni več del enotnega trga in carinske unije. Za blago, ki se izvaža v Združeno kraljestvo, je potrebno izvesti carinske formalnosti. Če je poreklo blaga iz EU in če je vrednost blaga do 6.000 €, se lahko izjava o poreklu blaga napiše na račun. Sicer je potrebna registracija izvoznika pri FURS Celje, kjer se dobi REX številka, ki se vpiše v izjavo o poreklu.



Več informacij:  
______________________________________________________________________
 
Viri in literatura:
  • Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
  • Kenda, V., et al. Priročnik za zunanjetrgovinsko poslovanje. II. del – ožja strokovna znanja. Radenci: Center za usposabljanje ZT delavcev v gospodarstvu pri GZS, 1988.
  
Posodobljeno: 5.2.2021