Tveganja v mednarodnem poslovanju

 

Obvladovanje tveganj 

 
Pred začetkom poslovanja na tujih trgih si zastavite naslednja vprašanja:
 
  • Kaj vse se lahko zgodi pri poslovanju s tujim pogodbenim partnerjem?
  • Kakšne bodo škodne posledice za podjetje, če se bo to zgodilo?
  • Kako vnaprej preprečiti oziroma zavarovati ta tveganja?
 
Poslovanje podjetij na tujih trgih je namreč povezano s številnimi tveganji, oziroma verjetnostjo nepričakovanih in nezaželenih posledic poslovnih odločitev podjetja.
 
Skupine  tveganj
Deželna ali državna tveganja So posledica političnega, pravnega in zakonodajnega okolja v tujih državah (nacionalizacija, vojna, revolucija, embargo, potresi, poplave itd.).
Finančna tveganja So posledica monetarne politike neke države (moratorij plačil, devalvacija, revalvacija, tečajna tveganja itd.).
Kreditna tveganja Nezmožnost dolžnika v tuji državi, da bi poplačal kreditne oziroma pogodbene obveznosti zaradi nelikvidnosti ali zaradi insolventnosti ali zaradi kakšnih drugih razlogov.

 
Na večja tveganja v mednarodni trgovini vplivajo:
 
  • velike razdalje med partnerji,
  • izbira nepreverjenih poslovnih partnerjev,
  • specifičnost posameznih poslov zelo velikega obsega in vrednosti,
  • možnost velikih materialnih izgub,
  • različni nacionalni pravni sistemi,
  • različne poslovne navade in običaji tujih držav.
    

Vrste tveganj v mednarodnem poslovanju

 
Nekomercialna tveganja Finančna tveganja Poslovna tveganja
1. politične razmere 1. plačilno tveganje 1. izbira poslovnega partnerja
2. ekonomske razmere
(padec BDP, recesije)
2. cenovne spremembe surovin 2. zahtevna izvozna in carinska dokumentacija
3. sprememba zakonodaje 3. valutno tveganje 3. transportno tveganje
(izbira načina prevoza)
4. socialno-kulturne razmere 4. tečajne razlike 4. prevzem blaga
(zavrnitev prevzema - neizpolnitev pogodbene obveznosti kupca)
5. vojne, stavke 5. sprememba obresti  
6. monetarne, davčne in carinske spremembe    


Vir: prirejeno po: Zbašnik, 2001.
 
 
Tveganja je potrebno pravočasno prepoznati in jih, v kolikor je mogoče, izločiti, omiliti, zavarovati in obvladovati.
 
Tveganju se lahko delno izognemo na naslednje načine: 

  • tveganje v celoti ali delno prevzame tudi kupec, če je mogoče to opredeliti že v kupo-prodajni pogodbi (na primer: predplačilo, klavzula EXW),
  • posamično tveganje prevzame delno ali v celoti tretja oseba, to je zavarovalnica ali druga ustrezna finančna inštitucija. Tretje osebe niso samo zavarovalnice, ampak tudi špediterji in prevozniki.
 

Najpogostejša poslovna tveganja malih in srednjih podjetij 

 

Pravilna izbira poslovnih partnerjev

 
Izbira poslovnega partnerja v tujini je eno najbolj splošnih poslovnih tveganj v mednarodni trgovini. Pri tem ne gre samo za tveganje glede njegove plačilne sposobnosti, temveč tudi glede njegovega ugleda in možnosti dolgoročnega poslovanja.

Izbira pravih poslovnih partnerjev oziroma kupcev je ena izmed najbolj odgovornih nalog vsakega podjetja!
 
Tveganje pri izbiri poslovnih partnerjev lahko zmanjšamo na več načinov:
 
  • pred začetkom poslovanja preverimo njegovo boniteto preko različnih bonitetnih hiš. Bonitetno poročilo vsebuje podatke o: pravni obliki podjetja, družbenikih in deležih,  datumu in kraju ustanovitve podjetja, osnovnem kapitalu, številu zaposlenih, letnem prometu, dejavnosti družbe, bilančnih podatkih, plačilni disciplini in kreditni oceni;
  • poslujemo z več kupci na tujih trgih, tako da podjetje ni odvisno samo od nekaj poslovnih partnerjev;
  • koristne informacije o bodočem poslovnem partnerju lahko dobimo tudi pri njegovih dobaviteljih, pri njegovih dosedanjih odjemalcih itd.
 
Bonitetna ocena bo podjetju omogočila, da bo lahko organiziral poslovanje s kupcem brez velikega tveganja. V primeru slabše bonitetne ocene bo od kupca že v kupo-prodajni pogodbi zahteval ustrezno zavarovanje plačil (avans, bančna garancija, akreditiv) ali ustrezno transportno klavzulo ali pa bo celo presodil, da je dolgoročno poslovanje z določenim kupcem preveč tvegano (možnost stečaja) in bo odstopil od sodelovanja.
 
Podjetja lahko pridobijo bonitetna poročila za tuje poslovne partnerje pri bonitetnih hišah, največje med njimi, ki imajo svoje podružnice tudi v Sloveniji, so  Coface Avstrija,  Creditreform, in  Dun&Bradstreet.
 

Plačilno tveganje

 
Plačilno tveganje je tveganje prodajalca − izvoznika, da njegov kupec, ki že ima kapital, licenco ali blago, le-tega v dogovorjenem roku zapadlosti ne bo plačal.

Da bi se plačilno tveganje zmanjšalo, se lahko v posel vključi poseben posrednik ali faktor, ki proti plačilu faktorske provizije prevzame izterjavo terjatve in podjetju vnaprej plača znesek fakture. To je zelo pomembno v primeru tveganja kupčeve plačilne nesposobnosti ali ko kupec ne želi ali ne more zavarovati plačil z običajnimi instrumenti zavarovanja plačil (nepreklicne bančne garancije, predplačila, akreditivi).
 
Zaradi velike konkurence na tujih trgih je od kupcev za zavarovanje plačil vse težje dobiti  avans, akreditiv ali bančno garancijo. Ker pomenijo odprte terjatve v podjetju velik del premoženja, je najmanj rizično, če terjatve zavaruje pri specializiranih kreditnih zavarovalnicah, kot na primer  banka SID − Prva kreditna zavarovalnicaCoface Avstrija  in francoska zavarovalnica Euler Hermes
 

Valutno in tečajno tveganje

 
Valutno tveganje je tipično tveganje v mednarodnem poslovanju, ker podjetja poslujejo s kupci iz različnih držav oziroma iz različnih valutnih področij. Izvrševanje plačil v tujih valutah prinaša kar nekaj nevarnosti, na primer:
- spremembe deviznih tečajev,
- revalvacija,
- devalvacija.
 
Valutnega tveganja ni v okviru evroobmočja 19 držav članic EU, ki poslujejo z evrom kot plačilno valuto.
 
Valutnemu in tečajnemu tveganju se lahko podjetje najbolj učinkovito izogne, kadar že v kupo-prodajni pogodbi dogovori, da sta cena blaga in tudi valuta plačila valuta države izvoznika, to je v EUR. Ali bo podjetje kot izvoznik blaga doseglo tak dogovor, je v veliki meri odvisno od njegovega pogajalskega položaja in tudi od konkurenčnih pritiskov podjetij v panogi.
 

Tveganje prevzema blaga
 

Veliko tveganje predstavlja prevzem blaga (neizpolnitev pogodbene obveznosti kupca). Kupec naročenega blaga iz kakršnegakoli razloga ob dostavi ne prevzame ali pa naročilo tik pred odpremo stornira. Predvsem, če gre za blago po naročilu, nastane škoda v višini vrednosti neprevzetega blaga in stroškov prevoza. Po CISG – Dunajski konvenciji je prevzem blaga jasno opredeljena obveza kupca!
 

Kreditno tveganje

 
Kreditno tveganje je verjetnost, da kupec svojih plačilnih obveznosti ne bo mogel ali pa iz določenih razlogov ne bo hotel izpolniti. Velik delež podjetij za dobavljeno blago ne prejme takojšnjega plačila, temveč šele v določenem (dogovorjenem) roku po dobavi blaga oziroma od datuma izstavitve računa, običajno v 30, 60 ali celo do 120 dneh. Še večji problem so zamude plačil, ki ponekod v povprečju obsegajo tudi več kot 30 dni.
 
Tudi v takih primerih mora izvoznik (premostitveno) kreditirati svojega kupca. Takšna transakcija se zato tudi imenuje kredit. Med tem časom podjetje, ki je izdelke dobavilo, nosi kreditno tveganje, torej tveganje glede možnosti, da dobavljeni izdelki ne bodo poplačani. Kreditna tveganja so visoka, zato bi morali biti kreditni posli obvezno zavarovani preko kreditnih zavarovalnic.
 
 
Več informacij:
 
  • Več o tveganjih v mednarodnem poslovanju je podrobneje obrazloženo v knjigi: Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
  • Plačilni promet, izvozno okno
________________________________________________________________________
 
Viri in literatura:
  • Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
  • Zbašnik, D. Mednarodne poslovne finance. Maribor. EPF, 2001.
  
Posodobljeno: 17.7.2018