Splošni sistem preferencialov (GSP)

 

V Uradnem listu EU, L št. 303 z dne 31. oktobra 2012, je bila objavljena nova uredba o splošnem sistemu preferencialov (v nadaljevanju »nova uredba o GSP«), ki se je začela uporabljati 1. januarja 2014.

Ugodnosti so izgubile Savdska Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Združeni Arabski Emirati, Oman, Brunei, Makao, Belorusija, Kazahstan, Rusija Argentina, Brazilija, Kuba, Urugvaj, Venezuela, Libija, Malezija, Gabon in Palau; od 22. februarja 2014 dalje tudi Azerbajdžan in Iran; od 1. januarja 2015 dalje pa tudi Ekvador, Kitajska, Maldivi in Tajska.

GSP je namenjen spodbujanju uvoza iz držav v razvoju, saj omogoča popolno ali delno oprostitev plačila carinskih dajatev pri uvozu izdelkov po poreklu iz določenih držav v razvoju v EU. Uredba je nadomestila  Uredbo Sveta (ES) št. 732/2008, podaljšano z Uredbo št. 512/2011, ki je veljala do 31. decembra 2013.

Posamezne določbe nove uredbe o GSP so bile dopolnjene oziroma spremenjene, in sicer:

V postopku sprejemanja je še  predlog Delegirane uredbe o spremembi Priloge III uredbe, s katero se bo dopolnil seznam držav, ki so upravilčene do GSP+ (na seznam naj bi se dodale Gvatemala, Panama in Salvador).

 

Katere režime predvideva nova uredba o GSP?

Tako kot stara tudi nova uredba o GSP za države v razvoju predvideva tri režime – splošni režim, posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (t.i. GSP+) in posebni spodbujevalni režim za najmanj razvite države (t.i. EBA – Everything but Arms).

 

V okviru splošnega režima so za izdelke, navedene v Prilogi V uredbe o GSP, carinske dajatve pri uvozu v EU znižane (za proizvode, ki so v navedeni prilogi opredeljeni kot občutljivi) ali ukinjene (za proizvode, ki so v navedeni prilogi opredeljeni kot neobčutljivi). Do tega režima so upravičene države, ki so navedene v Prilogi II uredbe o GSP, razen držav, ki so hkrati navedene tudi v Prilogah III in IV uredbe o GSP (slednje so upravičene do dodatnih ugodnosti v okviru GSP+ oziroma EBA).

 

V okviru GSP+ so za izdelke, navedene v Prilogi IX uredbe o GSP (proizvodi iz priloge V + nekaj dodatnih proizvodov), carinske dajatve pri uvozu v EU ukinjene. Do tega režima so upravičene države,  ki so ratificirale in izvajajo mednarodne konvencije s področja človekovih pravic, pravic delavcev, varstva okolja in načel upravljanja. GSP+ se lahko odobri samo državam v razvoju, ki se štejejo za t.i. ranljive. Za takšne se štejejo države z nizkim delež v uvozu v EU (manj kot 2 % delež v uvozu v okviru GSP) in katerih izvoz v EU ni v zadostni meri diverzificiran. Do tega režima so tako upravičene države, ki so navedene v Prilogi III uredbe o GSP.

 

V okviru EBA režima so za najmanj razvite države, ki so navedene v Prilogi IV uredbe o GSP, carinske dajatve pri uvozu v EU ukinjene za vse proizvode, razen za orožje in streliva.

 

Katere države so upravičene do GSP?

V primerjavi s staro uredbo nova uredba o GSP predvideva manjše število držav upravičenk do GSP.

Število držav upravičenk se zmanjša na 90 držav. EU z novo shemo podpira države v razvoju, ki to najbolj potrebujejo, še posebej pa tiste, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih konvencij ZN/ILO o človekovih pravicah in pravicah delavcev ter konvencij, povezanih z okoljem in načeli upravljanja. Do ugodnosti je tako še naprej upravičenih 49 najmanj razvitih držav in 41 držav v razvoju, ki po merilih Svetovne banke dosegajo nizek oziroma nižji srednji dohodek na prebivalca.

Upravičenke do posebnega spodbujevalnega režima za najmanj razvite države (EBA – Everything but Arms), ki omogoča prost uvoz proizvodov po poreklu iz teh držav, razen za orožje, v EU, ostajajo nespremenjene in bodo še naprej (49):

  • 9 v Aziji: Afganistan, Bangladeš, Butan, Kambodža, Laos, Burma/Mjanmar, Nepal, Vzhodni Timor in Jemen;
  • 34 v Afriki: Angola, Burkina Faso, Burundi, Benin, Čad, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška republika, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Ekvatorialna Gvineja, Gvineja Bissau, Komori, Liberija, Lesoto, Madagaskar, Mali, Mavretanija, Malavi, Mozambik, Niger, Ruanda, Sudan, Južni Sudan, Sierra Leone, Senegal, Somalija, Sao Tome in Principe, Togo, Tanzanija, Uganda in Zambija;
  • 5 v Tihem oceanu: Kiribati, Samoa, Salomonovi otoki, Tuvalu in Vanuatu;
  • 1 v Karibih: Haiti.

Upravičenke z nižjim oziroma nižjim srednjim dohodkom na prebivalca, ki so upravičene bodisi do splošnega režima ali posebnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje – t.i. GSP+, so (41):

  • 8 v Vzhodni Evropi: Armenija, Azerbajdžan (upravičen do GSP do 21.2.2014), Gruzija, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan;
  • 3 na Bližnjem Vzhodu: Iran (upravičen do GSP do 21.2.2014), Irak, Sirija;
  • 10 v Aziji: Indija, Indonezija, Kitajska*, Mongolija, Pakistan, Filipini, Šrilanka, Tajska*, Vietnam; Maldivi*:
  • 3 v Afriki: Republika Kongo, Nigerija, Zelenortski otoki;
  • 11 v srednji in južni Ameriki: Bolivija, Ekvador*, Gvatemala**, Honduras**, Kolumbija**, Kostarika**, Nikaragva**, Panama**, Paragvaj, Peru**, Salvador**;
  • 6 v Tihem oceanu: Cookovi otoki, Marshallovi otoki, Mikronezija, Nauru, Niue, Tonga.

 

Legenda opomb:

* Država od 1. januarja 2015 dalje ne bo več upravičena do GSP;  deležniki lahko na spletni strani Svetovne banke spremljajo višino GDP na prebivalca.

** Po izteku 2-letnega prehodnega obdobja od (začasne) uveljavitve sporazuma o prosti trgovini bo država izgubila GSP ugodnosti. Sporazum s Perujem je začel veljati 1.3.2013, s Kolumbijo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo 1.8.2013, s Kostariko in Salvadorjem 1.10.2013 in z Gvatemalo 1.12.2013.

_________ država je upravičena do GSP+; za Gvatemalo, Panamo in Salvador so še v teku so postopki za odobritev GSP+.

 

Katere države niso več upravičene do GSP?

  • 8 držav z visokim dohodkom na prebivalca: Savdska Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Združeni Arabski Emirati, Oman, Brunei in Makao;
  • 12 držav z višjim srednjim dohodkom na prebivalca: Belorusija, Kazahstan, Rusija Argentina, Brazilija, Kuba, Urugvaj, Venezuela, Libija, Malezija, Gabon in Palau; od 22. februarja 2014 dalje tudi Azerbajdžan in Iran; od 1. januarja 2015 dalje pa tudi Ekvador, Kitajska, Maldivi in Tajska.
  • 33 čezmorskih držav oz. teritorijev, pretežno območja EU z lastno uredbo o tržnem dostopu (praktično GSP reforma nanje nima vpliva);
  • 34 držav, ki imajo z EU sklenjen sporazum o prosti trgovini ali uživajo ugodnosti avtonomnega trgovinskega režima EU: 6 Evro-mediteranskih držav (Alžirija, Egipt, Jordanija, Libanon, Maroko, Tunizija), Mehika, Južna Afrika, 14 Karibskih držav (CARIFORUM), 3 države JV Afrike (Sejšeli, Mauritius in Zimbabve), 1 država v Tihem oceanu (Papua Nova Gvineja) in 8 afriških držav, za katere velja ločena uredba o tržnem dostopu (Slonokoščena obala, Gana, Kamerun, Kenija, Namibija, Bocvana, Svazi, Fidži).

 

Širitev seznama proizvodov, ki so upravičeni do GSP

V primerjavi s staro uredbo se je z novo uredbo o GSP razširil seznam proizvodov, za katere so carinske dajatve ukinjene, določeni proizvodi pa so se prekvalificirali iz »občutljivih« v »neobčutljive«, torej so zanje carinske dajatve ukinjene.

Določene skupine proizvodov (GSP oddelki, navedeni v prvem stolpcu Priloge V) po poreklu iz določenih držav v razvoju pa zaradi doseganja določene ravni konkurenčnosti (merjene z deležem uvoza v okviru GSP) niso več upravičene do splošnega režima v okviru GSP. Za države, ki so upravičene do GSP+, mehanizem izločitve ne velja. Seznam takšnih proizvodov se bo posodabljal vsake tri leta. Od 1. januarja 2014 je veljaven seznam, določen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1213/2012:

GSP upravičenka

GSP oddelki, navedeni v prvem stolpcu Priloge V

Kitajska

1a, 1b, 2b, 2c, 2d, 4b, 6a, 6b, 7a, 7b, 8a, 8b, 9a, 9b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13, 14, 15a, 15b, 16, 17a, 17b, 18, 20

Kostarika (do uveljavitve GSP+)

2b

Ekvador (do uveljavitve GSP+)

2a, 4a

Indija

5, 6a, 6b, 8a, 11a, 17b

Indonezija

1a, 3, 6b

Nigerija

8a

Ukrajina

17a

Tajska

4a, 4b, 14

 

Veljavnost uredbe o GSP

Uredba o GSP je sprejeta za obdobje 10-ih let in bo veljala do 31. decembra 2023. V tem obdobju se bo redno posodabljal seznam držav upravičenk do GSP ob upoštevanju podatkov o bruto domačem dohodku na prebivalca, sklepanja novih sporazumov o prosti trgovini med EU in državami upravičenkami ter izpolnjevanja pogojev za upravičenost do GSP+. Vsake tri leta se bo preveril seznam proizvodov, za katere določene države na podlagi deleža v GSP uvozu do GSP niso več upravičene (ti. gradacija). Spremembe bodo uveljavljene z izvedbeno oziroma delegiranimi uredbami Evropske komisije.

 

Dodatne informacije:

  • kontaktna oseba na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: Marjeta Bajt, Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Sektor za internacionalizacijo, tel. 01 400 36 27, e-pošta: marjeta.bajt@gov.si.