Pojmi

Harmoniziran sistem

Gre za sistem uvrščanja blaga, ki temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem poimenovanju in šifrskih oznakah blaga. Blago je v skladu s HS označeno s šestmestno številčno oznako in poimenovanjem blaga. HS se revidira vsakih pet let.

Slovarček

Za lažje razumevanje določil zunanjetrgovinske politike EU, vam v nadaljevanju ponujamo prevode najpogosteje uporabljenih izrazov, posredovanih s strani Carinskega Urada RS.
  • Community goods - skupnostno blago
  • Non-Community goods - neskupnostno blago
  • Drawback system - sistem povračila
  • Beneficiary country - država uporabnica
  • Movement certificate EUR.1 - potrdilo o gibanju blaga
  • Proof of origin - dokazilo o poreklu blaga
  • Originating product - izdelek s poreklom
  • Transport document - prevozna listina
  • Supporting documents - dokazilne listine
  • Substantiating document - dokument z dokazno močj0
  • Favourable tariff treatment - ugodnejša tarifna obravnava
  • Conditions governing acquisition of origin - pogoji za pridobitev porekla blaga
  • Preferential tariff treatment - preferencialna tarifna obravnava
  • Entitlement to the generalized preferences - upravičenost za preferencialno tarifno obravnavo
 

Sporazum MRA

Sporazumi o vzajemnem priznavanju (Mutual Recognition Agreement - MRA) so namenjeni spodbujanju trgovine z industrijskimi proizvodi. EU jih sklepa z glavnimi trgovinskimi partnericami. Zasnovani so na temelju vzajemnega spoštovanja certifikacijskih sistemov držav, vključenih v sporazum.

MRA omogoča recipročno priznavanje rezultatov testov o ustreznosti proizvodov. Izvoznik dobi pooblastilo za testiranje in certificiranje izvoznih proizvodov v svoji državi v skladu z regulativo države uvoza. Postopki se izvedejo v državi izvoznika in sicer pred fizičnim izvozom proizvodov, kar omogoča racionalizacijo časa in stroškov.
V primerih, ko države zahtevajo, da se postopki certificiranja in preverjanja ustreznosti proizvodov tehničnim zahtevam, izvedejo s strani tretje stranke (third conformity assessment body), to ustanovo določi država izvoznica. Uvozniki oziroma država uvoza se v skladu z določili MRA obveže, da bo postopke in rezultate certificiranja priznala, ter tako omogočila nemoten uvoz proizvodov.

Konvencija CITES

Namen Konvencije CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami) je zaščita prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v mednarodni trgovini. Konvencija ureja mednarodno trgovanje z več kot 30.000 živalskimi in rastlinskimi vrstami, določa carinske dajatve in količinske omejitve trgovanja med 164 državami podpisnicami konvencije.

Spletna stran CITES vključuje tudi podatkovne baze, ki delujejo po podobnem principu kot TARIC (iskanje po kodah ali po opisu blaga oziroma živalski oziroma rastlinski vrsti).

Podatki, ki jih morajo vsebovati dovoljenja in potrdila CITES.

Kombinirana nomenklatura

Kombinirana nomenklatura temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrskih oznakah blaga. Blago je označeno z osemmestno oznako. KN se uporablja za potrebe zunanjetrgovinske statistike, in vseh politik, povezanih z uvozom in izvozom blaga. Kombinirana nomenklatura je razdeljena na 21 oddelkov oziroma 96 poglavij. Poglavja od 1 do 24 zajemajo kmetijske in živilske izdelke, poglavja od 25 do 96 pa industrijske izdelke. Poglavje 77 je trenutno neuporabljeno.
 

Carinske stopnje

Temelji za carinsko unijo so bili podani že s podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS (1957), enajst let kasneje (1968) pa je bila carinska unija med državami članicami dejansko vzpostavljena (z izjemo nekaterih cenovno občutljivih izdelkov). Od takrat morajo države, ki vstopajo v Unijo, na notranjem tgu odpraviti carine, svoje carinske stopnje do tretjih država pa morajo prilagoditi skupni carinski tarifi.

Osnovo za skupno carinsko tarifo predstavlja aritmetično povprečje dajatev, ki so se uporabljale v carinskih območjih Unije. Enotna carinska tarifa vsebuje dve osnovno vrsti dajatev:
  • avtonomne, unilateralno sprejete s strani Unije in
  • konvencionalne, kjer se Unija pogaja v okviru WTO. 
 

Klavzula MFN

Načelo največjih ugodnosti (Most Favoured Nations treatment - MFN) je eno od osnovnih načel Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Načelo zagotavlja nediskriminacijo, kar pomeni, da vsaka članica enako obravnava vse druge članice WTO. Če določena članica izboljša pogoje trgovanja enemu partnerju, mora enake pogoje zagotoviti tudi vsem drugim partnerjem, tako da najugodnejša obravnava velja za vse. Vendar pa WTO dopušča tudi določene izjeme od tega načela, kot so sporazumi o carinski uniji ali prosti trgovini.