Finska

Predstavitev gospodarstva Finske


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Suomen Tasavalta / Republika Finska

FI / FIN

Helsinki

338.145

5,5 (ocena 2017)

Finski in švedski 

Evangeličanski luteranci 84 %, pravoslavni 1%, ostali in neopredeljeni 15%

40.565 EUR (2017)

Evro (EUR)

Slovenija + 1

+ 358

 

Večja mesta

Helsinki

Espoo

Tampere

Vantaa

Št. prebivalcev 

622.000

266.000

223.000

211.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade.

Volitve:

Zadnje volitve so bile v aprilu 2015 (zakonodajne) in januarja 2018 (predsedniške). Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2019, naslednje predsedniške pa januarja2024.

Vodstvo države:

Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. Sauli Niinistö je bil na zadnjih volitvah januarja 2018 z 62,7 % glasov ponovno izvoljen za drugi šestletni mandat.

Izvršilna oblast:

Državni svet (Valtioneuvosto) sestavlja predsednik vlade in do 18 ministrov. Vlado premiera Juhe Sipile, ki jo je 29. maja 2015 imenoval predsednik republike, sestavlja 14 ministrov. Stranka centra (KESK) ima šest ministrskih položajev. Stranka Fincev (PS) in konservativna Narodna koalicijska stranka (KOK) imata po štiri ministrske položaje.

Premier: Juha Sipilä (KESK)

 

Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) inWTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

 

Gospodarska politika vlade

Prizadevanja za dolgoročno gospodarsko rast ter spoprijemanje z demografskimi izzivi ostajajo zelo pomembna vprašanja na dnevnem redu politike. Centralno-desna vlada je po petletnem zastoju oživela svoj program privatizacije. Obsežna reforma trga dela vključuje zmanjševanje regionalnih razlik in izboljšanje mobilnosti kvalificiranih delavcev. "Pakt konkurenčnosti", ki so ga sindikati in organizacije delodajalcev sprejeli junija 2016, bo pripomogel z zmanjšanju stroškov dela, kar naj bi spodbudilo ustvarjanje novih delovnih mest, kapitalskih naložb, ter okrepilo mednarodno konkurenčnost Finske. Vlada si bo še naprej prizadevala zmanjšati proračunski primanjkljaj, čeprav je ta po EU standardih majhen. Razprava glede pridružitve zvezi NATO se je intenzivirala po ruski priključitvi Krima. Malo verjetno je, da bo Finska postala članica NATO, vendar so septembra 2014 okrepili svoje odnose z zavezništvom s podpisom memoranduma o soglasju o podpori države gostiteljice.

Nezaposlenost je na Finskem relativno visoka in je v letu 2017 znašala 8,7 %. Po napovedih analitikov bo brezposelnost v letu 2018 znašala 8,3 %, v letih 2019-2020 pa naj bi znašala 8 %,  oz. 7,8 %.

V letu 2017 je imela Finska 0,9 % stopnjo inflacije. Analitiki za leto 2018 napovedujejo 1,2 % stopnjo inflacije, v letu 2019 1,8 % ter v letu 2020 2 % stopnjo inflacije.

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače, povprečna bruto mesečna plača pa je konec leta 2017 znašala 3.391 EUR.



Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge