Grčija

Prodaja v Grčijo


Kako prodajati v Grčijo?
 
Predstavljamo vsebine:
Gospodarska politika vlade
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Tržne poti, distribucija
Spletna prodaja v Grčiji
Javna naročila
Sejmi 
Plačevanje
Transport in logistika
Poslovni imeniki in koristne povezave
 

Gospodarska politika vlade

Kratkoročni cilji:
 
Kratkoročno se bo vlada osredotočila predvsem na izvajanje programa reform, da bi lahko čim več porabila nepovratna sredstva in posojila iz sklada EU za oživitev gospodarstva.
V agendi gospodarske politike je tudi odziv na gospodarske izzive, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini.
 
Dolgoročni izzivi: 
 
  • postavitev grških javnih financ na vzdržne temelje
  • diverzifikacija gospodarske dejavnosti za zmanjšanje čezmerne odvisnosti od turizma
  • izboljšanje poslovnega okolja
  • oživitev programa privatizacije
  • zmanjšanje še vedno visokih ravni slabih posojil
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč 

Grški potrošniki so postali izjemno cenovno občutljivi. Osredotočeni so na najboljšo možno ceno, ugodne ponudbe in popuste. Grški potrošniki si vse bolj prizadevajo podaljšati življenjsko dobo izdelkov s popravili in ne z nakupom novih.

Vedno več Grkov se odloča za spletno nakupovanje, saj jim spletna trgovina ponuja možnosti varnega nakupovanja, primerjanja cen in izbiro izdelkov po nižjih stroških.
 

Tržne poti, distribucija

Distributerji delujejo tako v maloprodajnem kot v veleprodajnem sektorju.  Večina distributerjev in uvoznikov ima sedež v Atenah, Pireju ali Solunu, ter podružnice ali agente, ki pokrivajo preostali del države.
 
Za grško trgovino na drobno in debelo so značilna majhna, družinska podjetja, ki se ukvarjajo s specializirano vrsto blaga. Ker je likvidnost zelo omejena, mnoga podjetja težko financirajo nakupe.
 
V Grčiji deluje le malo velikih nakupovalnih središč.
Tudi maloprodajne trgovine izven turističnih destinacij, so nedavno dobile možnost, da poslujejo tudi ob nedeljah. 
 
Segment hipermarketov v Grčiji ustvari približno 1,6 mlrd EUR letno. Edini konkurent v segmentu je Greek Supermarkets Sklavenitis SA.
Supermarketi ustvarilo letno okoli 8 mlrd EUR prihodkov, glavni konkurent v tem segmenti je Alfa-Beta Vassilopoulos SA, ki ima na trgu približno 30 % tržni delež.
 
V zadnjem času največjo rast prodaje beležijo diskontni trgovci, ki letno ustvarijo približno 2,2 mlrd EUR prihodkov. Lidl Hellas & Co EE je med diskontnimi trgovci največji in ima približno 85 % tržni delež.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2022)
Hellenic Hypermarkets Sklavenitis S.A. 3.687,18
alfa Beta Vassilopoulos Single Member S.A. Ab 2.184,70
Lidl Hellas & Co O.E. 1.685,55
Metro S.A. 1.516,27
Masoutis D. Supermarket S.A. 981,45
Pente S.A. 559,50
Anedik Kritikos S.A. 466,36
 

Spletna prodaja v Grčiji

Spletna prodaja v Grčiji naj bi se leta 2023 po ocenah povečala za 12,3 % in ustvarila 3,7 mlrd EUR prihodkov.
 
Po napovedih naj bi se v obdobju 2023-2027 povečevala po 8,9 % povprečni letni stopnji, ter v letu 2027 dosegla vrednost 5,3 mlrd EUR.
 
Moda je največji segment in predstavlja 32,8 % prihodkov grške e-trgovine. 
Sledijo hrana in osebna nega s 23,7 %, elektronika in mediji z 21 %, igrače in DIY (naredi si sam) izdelki z 12,7 % ter pohištvo in naprave s preostalimi 10 %. 

Konkurenti na trgu

Grška e-trgovina vključuje različne spletne ponudnike, pa tudi podjetja, ki ponujajo e-trgovino kot del večkanalnega poslovnega modela. 
Na trgu prevladujejo lokalni konkurenti, vključno z E-shop.gr, Public.gr, Plaisio.gr in Kotsovolos.gr. 

Nekatera podjetja ponujajo široko paleto izdelkov, druga pa so specializirana za določen segment in zagotavljajo zaupanja vredne in visokokakovostne izdelke. 

Trg je zelo konkurenčen, s številnimi velikimi podjetji, ki se potegujejo za status vodilnega konkurenta, ter številnimi manjšimi podjetji, ki zagotavljajo dodatne spletne platforme.
 
  • E-shop.gr je grški večkanalni trgovec na drobno. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1998, na spletni platformi pa je na voljo več kot 200.000 izdelkov. Je največja spletna trgovina v Grčiji z več kot 80.000 obiskovalci na dan. Podjetje prodaja vrsto izdelkov, zlasti v segmentu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Dnevno odpremi več kot 4.000 naročil izdelkov. Podjetje ima 57 spletnih trgovin po vsej Grčiji in se še naprej širi.
  • Public je grška mreža veleblagovnic s področja tehnologije in zabave. Podjetje prodaja vrsto izdelkov, vključno s knjigami, športno opremo, oblačili, predmeti za osebno nego, glasbo, elektroniko in napravami. Podjetje deluje na spletu v Grčiji prek public.gr in ponuja javno spletno platformo, ki povezuje kupce in prodajalce.
  • Plaisio je grški trgovec na drobno, ki prodaja različne izdelke, vključno z potrošniško elektroniko, pohištvom, pisarniškim materialom in DIY izdelki. Podjetje deluje na spletu prek plaisio.gr.
  • Kotsovolos, hčerinska družba Dixons Carphone, je eden vodilnih trgovcev z električno energijo v Grčiji. Podjetje upravlja večkanalni maloprodajni format s trgovinami, franšiznimi trgovinami in spletno platformo kotsovolos.gr. 

Največji spletni ponudniki 

  • e-shop.gr
  • shein.com
  • zara.com  
  • plaisio.gr
  • hm.com
  • plaisio.gr
  • kotsovolos.gr
  
 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi
 

Javna naročila 

  

Sejmi

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v medsebojni pogodbi, vse pa je odvisno od stopnje zaupanja med partnerjema. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil.
 
Večina grških podjetij pri trgovanju z B2B strankami ne uporablja e-računov, zelo pa so naklonjeni kreditnemu plačevanju. 
 
Povprečni plačilni pogoji znašajo 60 dni. Najdaljši so v tekstilni in strojni industriji, kjer znašajo 90 dni, najkrajši pa v storitvenem sektorju, kjer je povprečje 45 dni.



Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika 

Grčija ima približno 40.000 km cest, od tega je 31.000 km del regionalnega omrežja, preostalih 9.000 km pa predstavlja glavno cestno omrežje.
Cestni prevoz se uporablja za transport blaga, ki se prevaža znotraj države, medtem ko se za večino izvoženega/uvoženega blaga uporablja pomorski promet.

lavna pristanišča so Pirej (glavno pristanišče večjega območja Aten), Patras (glavno izhodišče za destinacije ob Jadranu) in Solun (glavno pristanišče za tovorni promet na Balkan).

Grčija ima 2.500 km železnice na dveh glavnih progah: Atene-Solun in Atene-Korint-Patras-Kalamata. Državna železniška družba Hellenic Railways je v sodelovanju z EU začela s postopnim programom posodobitve in širitve obstoječe mreže. Železniški promet predstavlja 4 % potniškega in 1 % tovornega prometa.

Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave


Viri: Factiva, EIU, MarketLine Industry Profiles, Statista
 
Posodobljeno julij 2023.
 

Poglejte si tudi: