Kazahstan

Predstavitev gospodarstva Kazahstana

Predstavitev države

 
Uradni naziv Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan
Mednarodna oznaka KZ/KAZ
Glavno mesto Astana
Velikost (km2) 2.717.300
Prebivalci (mio) 19,6
Uradni jezik Kazaščina, ruščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Muslimani (70,2 %), pravoslavci (26,2 %)
Denarna enota Tenge (KZT)
Čas GMT +5, +6, Slovenija +4, 5. Poslovni čas
Klicna številka +7



 

Prebivalstvo Kazahstana


Kazahstan ima 19,6 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Almaty 1.777.000
Astana 1.000.000
Shymkent 932.000
Karaganda 501.000
Aktobe 314.000
Taraz 359.000
Pavlodar 335.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 9. junija 2019 (predsedniške) in 10. januarja 2021 (parlamentarne - Mazhilis). Naslednje predsedniške volitve so predvidene v letu 2029.

Vodstvo države:

20. novembra 2022 so potekale predčasne predsedniške volitve, kjer je pričakovano zmagal dosedanji predsednik Kassym-Jomart Tokayev.

Predsednik države: Kassym-Jomart Tokayev (od 20.3.2019)

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. Askar Mamin je bil po zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 10. januarja 2021, ponovno imenovan za kazahstanskega premierja. Mamin je 5.1.2022 odstopil. Nasledil ga je Alikhan Smailov.


Premier: Alikhan Smailov (od 11.januarja 2022). 

 

Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, januar 2024.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021

  2025* 2024* 2023 2022 2021
 Število prebivalcev (v mio): 20,1 19,8 19,6 19,4 19,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 7 7
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 266,9 258,6 235,5 213,8 163,4
 BDP per capita (v EUR): 13.305 13.043 12.015 11.019 8.514
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 697,1 654,3 611,3 573,1 454,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 34.760 32.996 31.179 29.548 23.647
 Rast BDP (v %): 4,5 4,6 5,0 3,3 4,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,4 4,6 4,8 4,9 4,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 6,9 7,8 14,5 15,0 8,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -56,5 -54,8 -56,2 -48,1 -35,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 77,8 78,0 73,9 81,3 55,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,5 5,9 7,8 9,6 2,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,1 1,3 4,4 13,1 -0,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 4,0 3,8 4,7 4,7 3,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 19,8+ 164,6 78,8 50,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1,3+ 7,6 6,4 12,8
Stopnja tveganja države (op): / 51 53 51 50
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / / 25



Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. 
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2024 (posodobljeno april 2024).                                                                                                   
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2024.
 

Delo v Kazahstanu


Tuji državljani za delo v Kazahstanu potrebujejo delovno dovoljenje, ki ga običajno organizira delodajalec.  Sam postopek je precej birokratski in povezan z znatnimi stroški.

Kazahstanska vlada vsako leto omeji delovna dovoljenja na določeno število, zato je priporočljivo preveriti spletne strani veleposlaništev ali za nasvet vprašati delodajalca.

Največ zaposlitvenih možnosti za tujce ponuja naftni sektor, vedno več delovnih mest pa je tudi v turizmu.
 


Povprečna in minimalna bruto plača

 

Po podatkih Davčnega odbora Ministrstva za finance Republike Kazahstan, se je minimalna bruto mesečna plača v Kazahstanu v januarju 2024 povečala na 85.000 KZT, kar je približno 172,28 EUR.

Povprečna bruto mesečna plača je po podatkih Agencije za statistiko Republike Kazahstan, v letu 2023 znašala 342.083 KZT ali približno 693,33 EUR.


Vrednosti KZT so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2023 2024* 2025* 2026*
Rast zasebne potrošnje 3,4 4,2 4,9 4,0
Rast javne potrošnje 2,2 2,3 3,5 4,0
Rast investicij 4,8 4,1 4,2 3,0


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2024.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Kazahstan je v letu 2022 izvozila za 80,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 47,2 mlrd EUR. 
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 33,3 mlrd EUR. 
  • V letu 2022 je Kazahstan največ izvažala nafto in plin, bisere, drage kamne, plemenite kovine, rude, železo in jeklo ter baker.
  • Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (19,5 % od celotnega izvoza), sledijo Združeno kraljestvo, Nemčija, Južna Koreja in Francija.
  • Kazahstan je v letu 2022 največ uvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, oblačila ter farmacevtske izdelke.
  • Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (44,9 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Južna Koreja, Turčija in Uzbekistan.

 

Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2022 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 17,1 Mineralna goriva, olja 56,8
Vozila 12,4 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 14,5
Električna in elektronska oprema 10,7 Rude, žlindre in pepeli 5,7
Oblačila in obl. dodatki, nepleteni 7,3 Železo in jeklo 5,4
Farmacevtski izdelki 4,6 Baker in bakreni izdelki 5,0

 

Vodilni uvozni trgi 2022 % od celote Vodilni izvozni trgi 2022 % od celote
Kitajska 44,9 Kitajska 19,5
Nemčija 8,0 Združeno kraljestvo 10,3
Južna Koreja 4,5 Nemčija 9,3
Turčija 4,4 Južna Koreja 6,4
Uzbekistan 3,4 Francija 6,2
Slovenija (36. mesto) 0,2 Slovenija (52. mesto) <0,1



Vir: Factiva; ITC, junij 2023.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kazahstanu so v letu 2021 znašale 128,8 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 0,9 %.
  • Celotne izhodne TNI Kazahstana so v letu 2021 znašale 13,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala -5,9 %.


Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2021 - 2024 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 

Največji vlagatelji v Kazahstan

 
Države vlagateljice mio EUR
Nizozemska 54.488
ZDA 33.280
Francija 11.751
Bermudi 9.011
Kitajska 5.386
Japonska 5.210
Rusija 4.615
Združeno kraljestvo 3.735
Hong Kong, Kitajska 3.360
Švica 2.917
 

Podjetje
Država
Arcelormittal Sa Luksemburg
Eurasian Resources Group Sarl Luksemburg
Kazstroyservice Global B.V. Nizozemska
Mangistau Investments B.V. Nizozemska
Sberbank Rossii, Pao Rusija
Eurasian Resources Group Sarl Luksemburg
Telia Company Ab Švedska
Japan Tobacco Inc. Japonska
 

 
Vir: Factiva; ITC, september 2023.


 

Poglejte si tudi: