Nemčija 
Predstavitev gospodarstva Nemčije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Bundesrepublik Deutschland / Zvezna republika Nemčija |
| Mednarodna oznaka | DE/DEU |
| Glavno mesto | Berlin |
| Velikost (km2) | 356.970 |
| Prebivalci (mio) | 84,7 |
| Uradni jezik | Nemški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (26,7 %), protestanti (24,3 %), muslimani (3,5 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 49 |
Prebivalstvo Nemčije
Nemčija ima 84,7 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Berlin | 3.755.000 |
| Hamburg | 1.892.000 |
| München | 1.512.000 |
| Köln | 1.084.000 |
| Frankfurt | 773.000 |
| Stuttgart | 632.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika 16 dežel, vsaka dežela ima svojo vlado in parlament. Zahodna Nemčija se je združila z Vzhodno 3. oktobra 1990. |
|
Pravni sistem: |
Temeljni zakon (Grundgesetz) iz leta 1949 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament. Bundestag (spodnji dom) ima trenutno 631 članov (299 je neposredno izvoljenih iz posameznih volilnih enot, 332 pa preko strankarskih list v posamezni deželi, tako da se doseže sorazmerna zastopanost). Prag za vstop v Bundestag je vsaj 5 % volilnih glasov. Bundesrat (zgornji dom) sestavlja 16 članov, ki jih imenujejo deželne oblasti. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 26. septembra 2021. (Bundestag); naslednje zvezne volitve bodo predvidoma septembra 2025. |
|
Vodstvo države: |
Zvezni predsednik je izvoljen za največ dve petletni obdobji. Izvoli ga Zvezna skupščina, ki je sestavljena iz članov Bundestaga in predstavnikov deželnih parlamentov. Predsednik ima predvsem ceremonialno vlogo. |
|
Izvršilna oblast: |
Zvezno vlado vodi kancler, ki ga izvoli Bundestag na predlog zveznega predsednika. |
Nemčija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 85,0 | 84,9 | 84,7 | 84,4 | 83,2 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 237 | 238 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 4.672,2 | 4.368,8 | 4.123,7 | 3.873,7 | 3.611,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 55.001 | 51.471 | 48.682 | 45.915 | 43.380 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 5.673,7 | 5.487,8 | 5.333,4 | 5.292,5 | 4.346,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 66.785 | 64.657 | 62.968 | 62.733 | 52.213 |
| Rast BDP (v %): | 1,4 | 0,3 | -0,1 | 1,9 | 3,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,0 | 3,1 | 3,0 | 3,1 | 3,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,9 | 2,1 | 6,0 | 8,7 | 3,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -1.420,0 | -1.305,6 | -1.304,4 | -1.447,6 | -1.169,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 1.633,0 | 1.536,3 | 1.540,1 | 1.568,9 | 1.364,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,2 | 0,6 | -1,4 | 3,4 | 9,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,8 | 0,1 | -3,0 | 6,8 | 8,8 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 69,2 | 38,7 | 23,4 | 45,0 | 81,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 1.255,9+ | 7.429,4 | 7.643,5 | 6.924,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1.132,8+ | 6.964,9 | 7.161,6 | 6.297,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 22 | 23 | 22 | 18 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 22 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2024 (posodobljeno april 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU; Factiva, marec 2024.
Delo v Nemčiji
Državljani EU ali Švice imajo pravico do proste zaposlitve na nemškem trgu dela brez posebnih omejitev. V primeru daljšega bivanja se izda le dovoljenje za prebivanje.
Tujci morajo v primeru zaposlitve v Nemčiji pridobiti delovno dovoljenje. Nemški zvezni zavod za zaposlovanje in nemški urad za priseljevanje podrobno pregledata vsako prošnjo v zvezi z zaposlitvijo tujcev iz tretjih držav, preden sprejmeta ustrezno odločitev o izdaji delovnega dovoljenja.
Največ možnosti za zaposlitev v Nemčiji imajo:
- usposobljeni inženirji v avtomobilski, gradbeni, strojni, ladjedelniški in elektronski industriji
- IT strokovnjaki
- zdravstveni delavci
- znanstveniki, raziskovalci in učitelji
- bankirji in finančniki
- strokovnjaki v turizmu in gostinstvu
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto plača v Nemčiji se je januarja 2024 povzpela na 12,41 EUR na uro.
Minimalna mesečna bruto plača je v januarju 2024 znašala 2.054,00 EUR.
Po uradnih podatkih zveznega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača decembra 2023 znašala 4.105,00 EUR.
Leta 2023 so bile v Nemčiji najvišje plače v IKT sektorju, energetiki, tern v finančnih in zavarovalniških storitvah. Tu so zaposleni v povprečju zaslužili od 5.180 do 5.636 EUR na mesec. Najnižje bruto mesečne plače so bile zabeležene v dejavnosti nastanitev in gostinstva – 2.539 EUR.
Povprečna plača zdravnikov v Nemčiji (zdravstveni delavci in medicinske sestre) v letu 2023 znašala 3.502 EUR na mesec. Specialisti v domovih za starejše prejmejo približno 3.116 EUR. Vodstveno osebje v bolnišnicah v povprečju zasluži 8.545 EUR na mesec, specialisti z visoko usposobljenostjo in izkušnjami pa do 4.524 EUR. Za primerjavo, zaposleni v sektoru trgovine na drobno z živili, v povprečju zaslužijo 2.480 EUR na mesec.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | 2026* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -0,9 | 0,7 | 1,1 | 0,9 |
| Rast javne potrošnje | -2,0 | 1,0 | 2,2 | 1,4 |
| Rast investicij | 0,8 | 1,5 | 2,5 | 2,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Nemčija je v letu 2022 izvozila za 1.582,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 1.476,7 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 105,4 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Nemčija največ izvažala vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v ZDA (9,9 % od celotnega izvoza), sledijo Francija, Nizozemska, Kitajska in Poljska.
- Nemčija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (12,8 % od celotnega uvoza), sledijo Nizozemska, ZDA, Poljska in Italija.
Nemčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020- 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,3 | Vozila | 15,6 |
| Električna in elektronska oprema | 12,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 15,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,1 | Električna in elektronska oprema | 10,7 |
| Vozila | 8,7 | Farmacevtski izdelki | 7,5 |
| Farmacevtski izdelki | 5,1 | Optična, tehn. in medic. oprema | 4,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 12,8 | ZDA | 9,9 |
| Nizozemska | 7,6 | Francija | 7,3 |
| ZDA | 6,1 | Nizozemska | 6,9 |
| Poljska | 5,3 | Kitajska | 6,8 |
| Italija | 5,2 | Poljska | 5,7 |
| Slovenija (36. mesto) | 0,5 | Slovenija (37. mesto) | 0,4 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Nemčiji so v letu 2021 znašale 965,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 4,6 %.
- Celotne izhodne TNI Nemčije so v letu 2021 znašale 1.814,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 7,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Nemčiji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Nemčijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Luksemburg | 193.232 |
| Nizozemska | 181.221 |
| ZDA | 101.158 |
| Švica | 86.854 |
| Združeno kraljestvo | 75.205 |
| Francija | 53.624 |
| Irska | 42.043 |
| Avstrija | 37.550 |
| Italija | 30.661 |
| Japonska | 29.065 |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Pogosta vpršanja
Kakšne so poslovne priložnosti v Nemčiji?
Nemški trg, ki ga odlikuje visoka raven produktivnosti, visoko usposobljena delovna sila, kakovosten inženiring in dobra infrastruktura, ponuja priložnosti v številnih sektorjih.Priložnosti na nemškem trgu
Kako prodajati preko spleta v Nemčijo?
Najbolj priljubljeni izdelki, ki jih Nemci kupujejo na spletu, so oblačila, čevlji, hrana in pijača, potrošna elektronika, knjige/filmi/igre in izdelki za zdravstveno nego.Spletna prodaja v Nemčiji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Nemčiji?
Standardna stopnja je 19 %, za nekatere dobave blaga in storitev pa velja znižana stopnja 7 % in ničelna stopnja.Davek na dodano vrednost v Nemčiji
Kako ustanoviti d.o.o. v Nemčiji?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva, sedeža ali stalnega bivališča ustanoviteljev.Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Nemčiji
Poglejte si tudi:
