Švedska

Predstavitev gospodarstva Švedske


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Konungariket Sverige / Kraljevina Švedska

SE / SWE

Stockholm

450.295

10 (ocena 2017)

Švedski

Luteranci 87 %, ostali 13 %

48.061 EUR (2017)

Švedska krona (SEK)

Enako kot v Sloveniji

+ 46


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Stockholm 898.000
Göteborg 533.000
Malmö 313.000
Uppsala 205.000
Linköping 150.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1974

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Riksdag) šteje 349 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. V primeru predčasnega razpada, novi parlament služi le preostanek mandata prejšnjega zbora.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 9. septembra 2018, naslednje bodo septembra 2022.

Vodstvo države:

Kralj Carl XVI Gustaf; kralj nima nobene vloge v vladi.

Izvršilna oblast:

Kabinet vodi premier, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah septembra 2018 so z 28,4 % glasov zmagali trenutno vladajoči Socialdemokrati (SAP). Sledi stranka Zmernih z 19,8 % in Švedski demokrati s 17,6 % glasov.

Premier: Stefan Lofven (SAP)

 

Švedska je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, september 2018.

 

Gospodarska politika vlade

Na Švedskem obstaja precejšnja stopnja soglasja glede gospodarskega in socialnega modela, ki je videti relativno uspešen. Razlike se kažejo pri politikah trga dela, zlasti pri spodbudah za delo (vključno s stopnjo nadomestila za brezposelnost); mejni stopnja davka; prihodnosti jedrske energije; obsegu do katerega naj bi zasebnim podjetjem omogočili, da zagotavljajo javne storitve; in ali naj se lastniški deleži države v podjetjih zmanjšajo. Liberalne politike priseljevanja so se v zadnjem času zaostrile zaradi krepitve nasprotovanja javnosti. Vprašanja v zvezi z izrazitim povečanjem priseljencev in prosilcev za azil ostaja visoko na političnem dnevnem redu. Sprejeti so bili strožji predpisi za posojila ter strožja kapitalska in likvidnostna pravila finančnega sektorja. Ker pa se nadaljujejo poskusi izjemno ohlapne denarne politike (na Švedskem in v tujini) to povečuje tveganja povezana s povišano zadolženostjo gospodinjstev in naraščajočimi cenami stanovanj.
Glavni izziv za koalicijo je trajnostna rast zaposlenosti. Vlada ohranja ambiciozen cilj doseči najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU do leta 2020.

Brezposelnost je v letu 2017 dosegla 6,7 %. V letu 2018 naj bi dosegla 6,1 %, v letih 2019 in 2020 pa 5,9 % in 5,8 %. 

V letu 2017 so na Švedskem zabeležili 1,8 % stopnjo inflacije. V letih 2018 in 2019 naj bi inflacija dosegla 2 oz. 2,1 %, v letu 2020 pa 1,9 %. 

Švedska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Povprečna bruto plača je konec leta 2017 znašala 16,70 EUR na uro, oziroma 2.465 EUR neto na mesec.
 

Vir: EIU; Factiva, avgust 2018.
 

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge