Švica 
Prodaja v Švico
Kako prodajati v Švico?
Gospodarska politika vlade
Domača vprašanja vključujejo fiskalno konsolidacijo in zagotavljanje oskrbe z energijo, zlasti zemeljskega plina sredi rusko-ukrajinske vojne. Prednostna naloga je tudi spodbujanje naložb v raziskave in razvoj ter področja, povezana s podnebnim prehodom, kot so EV in OVE.Ključni fokus zunanje politike je odnos z EU.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Švicarski potrošniki cenijo kakovost izdelkov in so pripravljeni zanjo tudi plačati. Zelo pomembno vlogo pri nakupni odločitvi ima ustrezna poprodajna storitev. Švicarski potrošniki imajo radi nove in inovativne izdelke, vendar ostajajo zvesti blagovnim znamkam, ki jih poznajo.Veliko jim pomeni poreklo, zlasti pri svežih izdelkih. Lokalni izdelki imajo prednost pred tistimi, kjer poreklo izdelka ni navedeno. Švicarji so tudi največji porabniki ekoloških proizvodov na svetu.
Tržne poti, distribucija
Ženeva je postala pomembno središče za globalno trgovanje z blagom. Nekaj največjih mednarodnih trgovskih in ladijskih podjetij ima sedež v Švici. Upravljajo z mrežami carinskih skladišč in drugih objektov, ki ponujajo storitve za mednarodno trgovino.Investicijsko blago se lahko izvaža neposredno. Če izdelki zahtevajo usposabljanje za uporabo in poprodajne storitve, je smiselno imeti tehnično usposobljenega švicarskega zastopnika z dobrim poznavanjem trga.
Dobavitelji potrošniškega blaga lahko sodelujejo z uvoznikom ali veletrgovcem, najemajo storitve zastopnika ali prodajajo neposredno v trgovske verige.
Številni švicarski veletrgovci so tudi uvozniki, ki lahko zahtevajo izključne regionalne ali nacionalne pravice za uvoženi izdelek. Veletrgovci vzdržujejo zaloge in zagotavljajo nadzor kakovosti, transport, skladiščenje in financiranje. Združenja veletrgovcev v različnih sektorjih ščitijo svoje skupne interese in omogočajo učinkovitejšo konkurenco z drugimi oblikami distribucije. Številni trgovci na debelo in uvozniki so tudi člani Švicarskega trgovinskega združenja prek sektorskih združenj.
Na švicarskem maloprodajnem trgu prevladujejo vertikalno integrirani trgovci na drobno. Ti imajo centraliziran sistem nabave, s čimer konkurirajo manjšim neodvisnim trgovcem na drobno. Število neodvisnih trgovcev na drobno se tako zmanjšuje, povečuje pa se število diskontnih prodajaln in supermarketov. Trgovci na drobno s konkurenčnimi cenami pridobivajo tržni delež. Posamezni trgovci na drobno so ustanovili organizacije za zagotavljanje veleprodajnih, uvoznih in drugih storitev, da bi konkurirali velikim, vertikalno integriranim maloprodajnim podjetjem. Nekateri vodilni trgovci na drobno so pravno strukturirani kot zadruge.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
Spletna prodaja v Švici
Švicarski spletni maloprodajni trg hitro raste, kar sovpada s povečanim prodorom pametnih telefonov in interneta. Rast spletne prodaje je pospešila tudi pandemija Covod-19, ki je spremenila potrošniške navade.Širitev e-trgovine je spodbudila nastanek novih spletnih ponudnikov, ter digitalno preobrazbo obstoječih, zlasti na ravni malih in srednjih podjetij (MSP). To je povečalo ponudbo izdelkov na trgu.
Švica je med vodilnimi državami v Evropi po deležu spletne trgovine.
Po podatkih MarketResearch, je spletna B2C prodaja v Švici v letu 2022 dosegla 20,8 mlrd USD ali približno 19,75 mlrd EUR. Do leta 2027 naj bi spletna prodaja rasla po 6,69 % povprečni letni stopnji ter leta 2027 dosegla vrednost 27,8 mlrd USD ali približno 26,4 mlrd EUR.
Vodilni spletni ponudniki
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Švica ima sofisticiran sistem bančništva in financ, v katerem je na voljo večina načinov plačila, vključno s plačilom na odprti račun, akreditivom, vnaprejšnjim plačilom, dokumentarnim inkasom in faktoringom.Pri B2C transakcijah se veliko uporabljajo tudi plačila preko spletnega bančništva in različnih mobilnih aplikacij.
Švicarska podjetja so pri plačilih zanesljiva in običajno plačajo vnaprej ali v roku 30 dni.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Švica ima odlično prometno infrastrukturo.
Država ima 3 mednarodna letališča (Zürich, Ženeva in Basel) in 11 regionalnih letališč.
Cestna in železniška omrežja so zelo dobro vzdrževana, zanesljiva in učinkovita.
Švica ima cestno omrežje, dolgo približno 73.000 km, od tega je 1.462 km avtocest, 5.200 km železniških prog, 21.500 km omrežja javnega prevoza in 1.000 km gorskih železnic.
Hitri vlaki zelo dobro povezujejo vsa večja mesta.
Največ blaga se v Švici prepelje po cesti in železnici. Poleg cestnega in železniškega prometa so v mednarodni trgovini pomembni sestavni del tudi letalski transport, renski ladijski promet in naftovodi.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- swiss importers directory- poslovni imenik švicarskih uvoznikov in distributerjev
- businessLink - poslovni imenik švicarske industrije
- swissfirms - poslovni imenik švicarskih podjetij
- swisstrade B2B - informacije o poslovanju v Švici ter švicarskih podjetjih
- wer liefert was - informacije o švicarskih podjetjih, proizvodih in storitvah
- yellow pages Switzerland - švicarske rumene strani
- zefix.ch - švicarski komercialni register
Druge koristne povezave:
- State Secretariat for Economic Affairs (SECO)
- Switzerland Global Enterprise
- Chamber of Commerce Switzerland - Central Europe (SEC)
- ch.ch
- Swiss Government
- Federal Customs Administration
- Federal Tax Administration
- Federal Statistical Office
- SIX Swiss Exchange
- Innosuisse - Swiss Innovation Agency
Viri: Factiva, EIU, MarketResearch, MarketLine
Posodobljeno julij 2023.
Poglejte si tudi:
