Švica 
Predstavitev gospodarstva Švice
Predstavitev države
|
Uradni naziv:
Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: |
Schweizerische Eidgenossenschaft / Confédération Suisse / Confederazione Svizzera / Švicarska konfederacija CH / CHE Bern 41.285 8,2 (ocena 2017) Nemški, francoski, italijanski in retoromanski |
|
Vera:
BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Rimskokatoliška 38 %, protestanti 27 %, muslimani 5 %, ostali in neopredeljeni 30 % 71.499 EUR (2017) Švicarski frank (CHF) Enako kot v Sloveniji + 41 |
|
Večja mesta Zürich Geneva Basel Bern Lausanne |
Št. prebivalcev 1.218.000 533.500 503.900 360.100 345.300 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1848 in v celoti spremenjeni l. 1874 in l. 2000 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomna zvezna skupščina (parlament) obsega 200-članski Državni svet in 46-članski Svet kantonov. Oba domova volijo neposredno, vendar pa se število sedežev na kanton v Državnem svetu porazdeli glede na število prebivalcev. Vsak kanton voli dva predstavnika v Svet kantonov in vsak pol-kanton izvoli enega predstavnika, ne glede na število prebivalcev. Vsak v obeh domovih potrjen zakon, ki spreminja ustavo, je treba predložiti na referendumu. Zakoni gredo v odločanje na referendumu, če to zahteva osem kantonov ali 50.000 državljanov. Državljani lahko sprožijo spremembe ustave z zbiranjem 100.000 podpisov za peticijo za referendum (ljudska pobuda). |
|
Volitve: |
Zadnje zvezne volitve so bile 18. oktobra 2015, naslednje bodo oktobra 2019. |
|
Vodstvo države: |
Vodja države je zvezni predsednik. Na tem mestu vsako leto izmenjujejo člani Zveznega sveta (vlade). |
|
Izvršilna oblast: |
Zvezni svet (vlada) ima sedem članov izvoljenih individualno za štiriletno mandatno obdobje. Vlada se voli, vendar ne nujno, na skupni seji obeh domov parlamenta. Vlada je sestavljena iz po dveh članov leve Socialdemokratske stranke (SP), desne Svobodnjaške demokratske stranke (FDP) in populistične desnosredinske Švicarske ljudske stranke (SVP), ter enega člana desnosredinske Krščansko demokratske stranke (CVP). Zvezni predsednik: Alain Berset (od 1. januarja 2018) |
Švica je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), WTO (World Trade Organization). Sklenjeno ima vrsto trgovinskih sporazumov, med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.
Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
Gospodarska politika vlade
Primarni cilji vlade vključujejo fiskalno stabilnost, spodbujanje gospodarskega okrevanja ter reforme državnih sistemov socialne varnosti. Po odločitvi švicarske centralne banke (SNB) sredi januarja 2015, da prekliče svojo zgornjo mejo deviznega tečaja glede na evro, je bilo kot glavni cilj monetarne politike ponovno vzpostavljeno ciljno območje za Libor trimesečno obrestno mero švicarskega franka. Vlada se bo še naprej soočala z mednarodnim pritiskom za dodatno oslabitev zakonodaje v zvezi z bančno tajnostjo. Energetska politika namerava pričeti z dolgoročnim zasukom v smeri opustitve jedrske energije. Priseljevanje ostaja sporna tema politikov, saj so volivci na referendumu februarja 2014 z majhno večino potrdili predlog za omejitev priseljevanja iz EU. Težišče zunanje politike bodo odnosi z EU.
Stopnja brezposelnosti je v letu 2017 znašala 3,1 %. V letih 2018, 2019 in 2020 naj bi brezposelnost znašala od 3 % do 3,2 %.
V letu 2017 je inflacija dosegla 0,5 %. EIU napoveduje v letu 2018 0,6 % inflacijo, v letih 2019 in 2020 pa 1,1 % in 1,3 % inflacijo.
Švica nima zakonsko določene minimalne plače. Povprečna mesečna bruto plača pa je v letu 2017 znašala 5.817 EUR.
Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
Poglejte si tudi: