Aktualnosti na gospodarskem področju na relaciji EU - Iran

15. november 2018

Po umiku sankcij leta 2015 in obdobju normalizacije poslovanja z Iranom se ponovno začenja novo obdobje omejenih odnosov z Iranom, ki je vsaj zaenkrat še polno neznank. ZDA so odstopile od celovitega dogovora o iranskem jedrskem programu (JCPOA) in ponovno uvedle najstrožje gospodarske omejevalne ukrepe proti Iranu. Po uvedbi prvega dela ameriških omejevalnih ukrepov 8. maja letos, je 5. novembra stopil v veljavo drugi sveženj sankcij, ki je usmerjen v preprečevanje razvoja iranske naftne industrije, izvoza surove nafte, petrokemičnih izdelkov ter z njimi povezanih gospodarskih sektorjev.

Sankcije bodo neposredno prizadele upravljavce pristanišč, pristaniških storitev in ladijske prevoznike, kot tudi iransko naftno industrijo in z njo povezane poslovne subjekte ter podjetja udeležena pri izvozu iranske nafte, njenih derivatov in petrokemičnih izdelkov. Sankcij bodo deležne vse organizacije, ki bodo poslovale s Centralno Banko Irana in ostalimi finančnimi institucijami, vključno s ponudniki storitev na področju elektronskega poslovanja. Prav tako poslovni subjekti, ki nudijo storitve na področju zavarovalništva, pozavarovanja in trgovine z vrednostnimi papirji, kot tudi iranski energetski sektor. V sankcijsko listo je zajetih več kot 700 posameznikov, pravnih oseb, letal in plovil. Skupno je tako pod sankcijami preko 900 posameznikov in podjetij. Sektorji, ki jih bodo sankcije najbolj prizadele, so bančništvo, energetika ter prevoz blaga. Med njimi je 50 bank (iranskih in domačih ter tujih podružnic), preko 200 oseb in plovil v iranskem ladjarskem in energetskem sektorju, iranska letalska družba in več kot 65 letal ter skoraj 250 oseb, ki so jim blokirali premoženje.

ZDA so podelile posebne šestmesečne izjeme (waiverje) za uvoz nafte iz Irana, ki jih je prejelo osem držav in sicer: Južna Koreja, Indija, Kitajska, Turčija, Japonska, Tajvan ter članici EU Italija in Grčija. Omenjene države naj bi postopoma zmanjševale njihove nabave in so se zavezale k zmanjšanju uvoza nafte.

Glavni ukrep EU ob prvem svežnju sankcij je bil sprejem novelirane Zaščitne uredbe iz leta 1996 (oz. t.im. blocking statute), ki predstavlja zaščito pred ekstrateritorialnimi učinki uporabe zakonodaje ZDA. Podjetja imajo obveznost obveščati EU o prizadetostih zaradi ameriških sankcij ter lahko na osnovi zaščitne uredbe zaprosijo tudi za dovoljenje za nespoštovanje določb te uredbe. EU želi s to uredbo minimizirati škodo za podjetja iz EU, ki bi se zaradi nadaljevanja poslovanja z Iranom in tamkajšnjimi podjetji utegnila znajti pod sankcijami ZDA.

Veliko pozornosti se v EU namenja vzpostavitvi finančnega mehanizma (Special Purpose Vehicle - SPV), ki naj bi bil odporen na t.im. "prekomerno skladnost" oz. učinke ameriškega finančnega trga ter zagotavljal plačilni promet tudi za trgovino, ki pade pod sankcije ZDA. Cilj projekta je nevtralizacija učinkov ameriških sankcij. Zadnje čase je zaznati vedno več dvomov o zmožnosti ohranitve gospodarskih povezav s tujino preko omejenih vzvodov finančnih povezav. Tako iranska, kot evropska podjetja so vedno bolj nestrpna zaradi počasnega uvajanje SPV ter odlašajo s svojimi poslovnimi načrti, oz. poslovanje prilagajajo nepreglednemu in nestabilnemu poslovnemu okolju. Pričakuje se, da bodo podrobnosti glede vzpostavitve SPV predstavljene s strani SZVP Mogherini v bližnji prihodnosti.

Pogoji poslovanja z Iranom so zaradi uvajanja sankcij zelo spremenjeni. Uvoz omejuje tudi Iran, ki je pred kratkim prepovedal uvoz kar 1400 proizvodov.

Seznam proizvodov s prepovedjo uvoza v Iran (pdf)

Pripravila:
Alma Židanek    
Ministrstvo za zunanje zadeve    
Direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo
E: Alma.Zidanek@gov.si


Poglejte tudi:
Obvestilo slovenskim gospodarskim subjektom v zvezi s poslovanjem z Iranom – posodobitev Zaščitne uredbe Sveta št. 2271/96