EU - Iran: Aktualno na gospodarskem in finančnem področju po uveljavitvi drugega svežnja ameriških sankcij

26. november 2018

Drugi sveženj ameriških sankcij do Irana je usmerjen proti naftnemu sektorju, upravljavcem pristanišč, ladijskim prevoznikom, finančnim institucijam (zavarovalništvo, bančništvo). Na seznamu je 705 posameznikov in poslovnih subjektov, od tega je 230 novih, 70 je povezanih z iranskimi finančnimi institucijami. 95 uvrstitev ima neke vrste povezavo z nekaterimi državami članicami EU (npr. sedež, lastniški delež, funkcije).

V naftnem sektorju je 20 držav prenehalo z uvozom nafte, s čimer se je iranski izvoz prepolovil iz 2 na 1 mio sodčkov na dan. EEAS nima informacij po kakšnem ključu je ZDA podeljevala izjeme za države, ki bodo začasno še naprej lahko trgovale z nafto, verjetno so se države o tem dogovorile z ZDA bilateralno. Pri izjemah za Italijo in Grčijo naj bi šlo za dokončanje že začetih poslov, ki naj bi se zaključili v 6 mesecih. Na jedrskem področju so predvideni trije začasni 180 dnevni odlogi ukrepov oziroma izjem (waiverji).

SPV: priprave posebnega finančnega mehanizma (Special Purpose Vehicle - SPV) so se podaljšale, ker gre za izredno kompleksen in inovativen instrument, ki mora biti usklajen tudi z mednarodnimi finančnimi zahtevami. SPV naj bi omogočal odpravo čezmejnih finančnih transakcij oz. predstavljal mrežo, v kateri EU uvozniki kompenzirajo EU izvoznike. Podoben mehanizem mora za svoje uvoznike in izvoznike vzpostavil tudi Iran, kar zahteva ustrezen nadzor in določeno stopnjo transparentnosti. Ključna odprta vprašanja SPV se nanašajo na vprašanje delničarjev, sedeža in pravne konstrukcije SPV. V tem kontekstu se omenjajo možnosti rotirajočega evropskega sedeža ali eksteritorialnega sedeža SPV v okviru OZN.

SPV naj bi bil ustanovljen januarja in operativen spomladi 2019 in v prvi fazi omogočal trgovanje s humanitarnim blagom (kmetijski proizvodi, hrana, zdravila in medicinske naprave), v drugi fazi bi se dodalo drugo blago, ki ni sankcionirano, v tretji fazi naj bi se razširil na sankcionirano blago, pri čemer je najbolj kompleksno vprašanje trgovine z iransko nafto, saj zahteva sodelovanje z ladjarji, pristanišči, prevozniki, zavarovalnicami. ZDA naj bi bile naklonjene uporabi SPV za trgovino s humanitarnim blagom. Evropska služba za zunanje zadeve (EEAS)  je oblikovala seznam kategorij, ki niso sankcionirane: oblačila, pohištvo, športna oprema, knjige, kolesa, gospodinjski aparati, igrače, potrošniško blago (npr. kozmetični pripomočki), stroji, ki ne morejo biti uporabljeni za dvojno rabo ipd.

SWIFT: okrog 20 iranskih bank ni podvrženih sankcijam ZDA in so še naprej vključene v sistem SWIFT (stanje na dan 15.11.). Očitno je, da evropske banke prekomerno upoštevajo sekundarne sankcije ZDA in zavračajo sodelovanje v katerihkoli poslih z Iranom in njegovimi bankami, tudi pri trgovini s humanitarnim blagom.

EU ne priznava ekstrateritorialne uporabe zakonodaje ZDA v EU, države članice EU so pristojne za izvajanje Akta o blokiranju (Uredba Sveta št. 2271/96 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje). Države članice in njihovi gospodarski subjekti imajo dolžnost, da EK obvestijo o morebitnem negativnem učinku ameriških sankcij. Sporočilo, ki ga EK posreduje, je vedno enako: poslovanje naj bo takšno, kot je bilo pred izstopom ZDA iz JCPOA (»business as ussual«).

Vezano na delo Odbora za ekstrateritorialno zakonodajo je EK obvestila, da je skupno prejela 10 vlog podjetij za izdajo dovoljenja za upoštevanje navedene ekstrateritorialne zakonodaje. O dveh vlogah je bila sprejeta odločitev.

EU je namenila 50 mio EUR za podporo Iranu pri naslavljanju ključnih gospodarskih in socialnih izzivov. Prvi paket sredstev v višini 18 mio EUR je namenjen projektom v podporo trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju Irana. Vključuje podporo zasebnemu sektorju v višini 8 mio EUR, posebej iranskim SMEs, ki sodelujejo z evropskimi SMEs, razvoju izbranih vrednostnih verig in tehnični pomoči Organizaciji za promocijo trgovine Irana. Prav tako vključuje 8 mio EUR, namenjenih naslavljanju okoljskih izzivov Irana in 2 mio EUR za podporo zmanjševanju škode, ki jo povzročajo prepovedane droge. Projekte bodo v tesnem sodelovanju z iransko stranjo implementirali Mednarodni trgovinski center (ITC; multilateralna agencija s sedežem v Ženevi, ki ima skupni mandat s Svetovno trgovinsko organizacijo in Konferenco OZN o trgovini in razvoju), akreditirane razvojne agencije DČ EU in druge organizacije.

Seznam iranskih bank, ki vključene v SWIFT (pdf)

Pripravila:
Alma Židanek    
Ministrstvo za zunanje zadeve    
Direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo
E: Alma.Zidanek@gov.si


Poglejte tudi:
Aktualnosti na gospodarskem področju na relaciji EU - Iran