Albanija 
Predstavitev gospodarstva Albanije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika e Shqipërisë / Republika Albanija |
| Mednarodna oznaka | AL/ALB |
| Glavno mesto | Tirana |
| Velikost (km2) | 28.748 |
| Prebivalci (mio) | 2,9 |
| Uradni jezik | Albanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani 57 %,katoliki 10 %, pravoslavni 6,8 %. |
| Denarna enota | Lek (ALL) |
| Čas | Enako kot v Sloveniji (GMT+1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +355 |
Prebivalstvo Albanije
Albanija ima 2,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tirana | 520.000 |
| Elbasan | 142.000 |
| Vlore | 131.000 |
| Durres | 113.000 |
| Shkoderr | 77.000 |
| Fier | 56.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Sedanja ustava je bila sprejeta na referendumu 22. novembra 1998 in je začela veljati 28. novembra 1998. Zamenjala je začasno ustavo, ki je veljala po opustitvi ustave po marksističnem zgledu aprila 1991. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomna skupščina 140 članov, izvoljenih po proporcionalnem sistemu izmed 12 regionalnih seznamov |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 25. aprila 2021. Naslednje parlamentarne volitve bodo aprila leta 2025, naslednje predsedniške volitve pa leta 2027. |
|
Vodstvo države: |
Bajram Begaj (od 24. julija 2022). Predsednik ima petletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Socialistična stranka (Partia Socialiste: PS) premierja Edija Rame je na zadnjih parlamentarnih volitvah, aprila 2021, osvojila 49 % glasov in si zagotovila 74 od 140 poslanskih sedežev. Dve glavni opozicijski stranki, Demokratska stranka (Partia Demokratike: PD) in Socialistično gibanje za integracijo (Léviza Socialiste pà r r Integrim: LSI), sta osvojili 39 % oziroma 7 % glasov, kar predstavlja 59 sedežev za PD in štirje sedeži za LSI. Predsednik vlade: Edi Rama (od 10. septembra 2013) |
Albanija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim je članica OSCE (the Organization for Security and Cooperation in Europe),
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,8 | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 104 | 103 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 24,4 | 23,4 | 21,3 | 18,1 | 15,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 8.583 | 8.210 | 7.452 | 6.323 | 5.293 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 57,7 | 54,7 | 51,7 | 49,4 | 39,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 20.303 | 19.180 | 18.095 | 17.250 | 13.659 |
| Rast BDP (v %): | 3,4 | 3,3 | 3,6 | 4,8 | 8,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 11,0 | 11,0 | 11,0 | 11,1 | 11,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,2 | 4,0 | 4,8 | 6,7 | 2,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -7,5 | -7,3 | -6,7 | -6,2 | -5,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 2,0 | 1,9 | 1,7 | 1,9 | 1,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,6 | 5,6 | 7,5 | 25,2 | 41,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 4,4 | 11,5 | 11,7 | 23,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 1,4 | 1,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,4+ | 84,3 | 81,5 | 60,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1,8+ | 20,4 | 11,3 | 6,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 51 | 50 | 50 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 82 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2024 (posodobljeno april 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2024
Delo v Albaniji
Tuji državljani morajo pred sklenitvijo uradne zaposlitve v Albaniji, pridobiti delovno dovoljenje. Dokument izda Ministrstvo za delo in socialne zadeve države.Za opravljanje poklicne dejavnosti v Albaniji je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje za dolgoročno prebivanje pri lokalni policijski upravi.
Najprej je potrebno najti prosto delovno mesto v albanskem podjetju in skleniti pogodbo o zaposlitvi. Šele po tem tuji državljani, v sodelovanju z albanskim diplomatskim uradom v državi in delodajalcem, pridobijo dokumente za zakonito gibanje in delo, kot to predpisuje lokalna zakonodaja. Na začetku se delovno dovoljenje v Albaniji izda za eno leto z možnostjo podaljšanja.
Za delo v Albaniji je skoraj nujno potrebno znanje albanskega jezika, razen za delo v mednarodnih organizacijah.
Povprečna in minimalna bruto plača
- Povprečna mesečna bruto plača se je v Albaniji v Q3 2023 medletno povišala za 16 % na 71.486 ALL ali približno 654,63 EUR.
- Povprečna bruto plača v javnem sektorju je v Q3 2023 znašala 84.318 ALL (772,14 EUR), v zasebnem sektorju pa 65.975 ALL (604,17 EUR).
- V obdobju julij–september 2023 so najvišjo povprečno plačo, 132.686 ALL (1.215,07 EUR), izplačali v finančnem in zavarovalniškem sektorju, sledi mu IKT sektor s 105.585 ALL (966,89 EUR).
- Najnižjo plačo, 47.648 ALL (436,33 EUR), so imeli v dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva.
- Minimalna bruto plača v Albaniji od julija 2023 znaša 40.000 ALL, kar je približno 366,30 EUR.
Vrednosti ALL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,2 | 3,1 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | 4,7 | 4,2 | 2,9 |
| Rast investicij | 6,1 | 4,0 | 4,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Albanija je v letu 2022 izvozila za 1,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 5,8 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -4,3 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Albanija največ izvažala obutev, nafto in plin, železo in jeklo ter oblačila.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Italijo (40,2 % od celotnega izvoza), sledijo Gr
čija, Španija, Nemčija in Kitajska. - Albanija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, železo in jeklo ter vozila.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Italije (26,4 % od celotnega uvoza), sledijo Turčija, Grčija, Kitajska in Nemčija.
Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 10,6 | Obutev | 16,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,5 | Mineralna goriva, olja | 15,9 |
| Električna in elektronska oprema | 7,4 | Železo in jeklo | 10,5 |
| Železo in jeklo | 5,5 | Oblačila in obl. dodatki, pleteni | 8,0 |
| Vozila | 4,6 | Oblačila in obl. dodatki, nepleteni | 8,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 26,4 | Italija | 40,2 |
| Turčija | 20,6 | Grčija | 18,4 |
| Grčija | 18,3 | Španija | 15,2 |
| Kitajska | 14,6 | Nemčija | 9,3 |
| Nemčija | 7,5 | Kitajska | 8,2 |
| Slovenija (19. mesto) | 1,8 | Slovenija (29. mesto) | 0,7 |
Vir: Factiva; ITC junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2021 znašale 8,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 12,4 %.
- Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2021 znašale 0,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 19,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2021 - 2022 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Albanijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 1.177 |
| Kanada | 1.107 |
| Italija | 697 |
| Grčija | 569 |
| Turčija | 542 |
| Bolgarija | 535 |
| Avstrija | 466 |
| Francija | 291 |
| Ciper | 169 |
| Nemčija | 138 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Sestante Holding Ltd | Združeno kraljestvo |
| Raiffeisen-Landesbanken-Holding Gmbh | Avstrija |
| Uniqa Insurance Group Ag | Avstrija |
| Cetel Telekom Iletisim Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi | Turčija |
| Balkan Alliance Healthcare B.V. | Nizozemska |
| Bankers Petroleum Ltd | Kanada |
| Intesa Sanpaolo Spa | Italija |
| Simmons Edeco Limited | Združeno kraljestvo |
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi
