Albanija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Albaniji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 105++ | 105 | 105 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 13,8 | 12,7 | 13,7 | 12,8 | 11,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 4.803 | 4.568 | 4.727 | 4.351 | 3.934 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 37,8 | 34,3 | 35,6 | 32,5 | 31,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.830 | 11.668 | 12.105 | 11.415 | 11.222 |
| Rast BDP (v %): | 8,0 | -5,0 | 2,2 | 4,1 | 3,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 11,5 | 11,8 | 12,0 | 12,3 | 13,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 2,6 | 2,3 | 1,4 | 2,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -4,1 | -3,0 | -4,1 | -3,9 | -3,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 0,9 | 0,8 | 0,9 | 1,0 | 0,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 71,9 | -38,3 | 0,5 | 16,2 | 19,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 34,9 | -21,7 | 0,5 | 12,8 | 12,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,1 | 1,1 | 1,1 | 1,1 | 1,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 41,5+ | 51,3 | 43,8 | 47,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 6,4+ | 7,6 | 3,7 | 5,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 49 | 49 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 82 | 63 | 65 | 58 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna mesečna bruto plača v Albaniji je v septembru 2019 znašala 425,80 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 213,4 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,3 | -5,0 | 5,0 | 3,6 |
| Rast javne potrošnje | 3,1 | 3,2 | 2,1 | 0,8 |
| Rast investicij | -4,1 | -10,0 | 15,0 | 3,4 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Albanija je imela v letu 2019 -3,2 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja, kar predstavlja 23 % BDP. Vrednost izvoza je v letu 2019 znašala 0,9 mlrd EUR. Uvoz blaga je v letu 2019 znašal 4,1 mlrd EUR. Največ je Albanija v letu 2019 uvažala mineralna goriva, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2018 uvozili iz Italije, 27,3 % od celotnega uvoza. Sledijo Turčija, Kitajska, Grčija in Nemčija. V izvozu prevladujejo obutev, mineralna goriva, tekstilni izdelki ter železo in jeklo. Vodilni izvozni trg v letu 2018 je bila Italija, kamor so izvozili 48 % celotnega izvoza. Druge pomembne izvozne države so še Srbija, Španija, Nemčija in Grčija.
Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 10,5 | Obutev | 22,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,8 | Mineralna goriva, olja | 11,9 |
| Električna in elektronska oprema | 7,2 | Oblačila in obl. dodatki, nepleteni | 11,3 |
| Vozila | 5,5 | Oblačila in obl. dodatki, pleteni | 10,0 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,0 | Železo in jeklo | 7,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 27,3 | Italija | 48,0 |
| Turčija | 8,4 | Srbija | 11,3 |
| Kitajska | 8,4 | Španija | 7,8 |
| Grčija | 8,1 | Nemčija | 4,3 |
| Nemčija | 7,7 | Grčija | 4,2 |
| Slovenija (25. mesto) | 0,7 | Slovenija (14. mesto) | 1,1 |
Vir: Factiva; ITC junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2018 znašale 6,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 22,1 %. Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2018 znašale 0,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 15,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2018 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Avstrija in Nemčija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 4.473,6 |
| Avstrija | 1.444,4 |
| Nemčija | 745,2 |
| Grčija | 570,5 |
| Kanada | 333,4 |
| Druge države | 1.442,4 |
| Skupaj | 9.393,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 4.144,7 |
| Obnovljivi viri energije | 2.041,7 |
| Gradbeništvo | 1.341,6 |
| Transport | 539,9 |
| Finančne storitve | 297,2 |
| Drugi sektorji | 1.027,9 |
| Skupaj | 9.393,1 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Titan Cement | 346,8 |
| Moncada Costruzioni (Moncada Energy Group) | 285,6 |
| American Bank of Albania | 150,5 |
| Melia Hotels International (Sol Melia Hotels & Resorts) | 113,0 |
| Trans-Adriatic Pipeline (TAP) | 60,7 |
| ProCredit Bank Albania | 60,2 |
| Fresh Property | 56,1 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Gospodarske panoge
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
