Albanija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Albaniji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


















(*) EIU/IMF napoved

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 105++ 105 105
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 13,8 12,7 13,7 12,8 11,6
 BDP per capita (v EUR): 4.699 4.326 4.727 4.351 3.934
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 37,4 34,6 35,6 32,5 31,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 12.715 11.774 12.105 11.415 11.222
 Rast BDP (v %): 8,0 -5,0 2,2 4,1 3,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 11,5 11,8 12,0 12,3 13,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,7 2,6 1,7 2,0 2,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -4,1 -3,0 -4,1 -3,9 -3,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,9 0,8 0,9 1,0 0,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 70,2 -38,0 6,1 11,1 17,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 33,5 -21,4 6,1 7,8 9,8
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,1 1,1 1,1 1,0 0,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 12,1+ 51,3 43,8 47,5
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2,1+ 7,6 3,7 5,6
Stopnja tveganja države (op): / 51 49 49 51
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 82 63 65 58


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar (posodobljeno junij 2020).
(/) Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, junij 2020
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača v Albaniji je v septembru 2019 znašala 425,80 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 213,4 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 3,3 -4,3 3,3 3,6
Rast javne potrošnje 3,1 5,5 5,2 0,8
Rast investicij -4,1 -7,0 -0,5 3,4
 

(*) EIU/IMF napoved.
 

Vir: EIU, IMF; Factiva, maj 2020.
 

Zunanja trgovina

Gibanje izvoza in uvoza

Albanija je imela v letu 2019 -3,2 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja, kar predstavlja 23 % BDP. Vrednost izvoza je v letu 2019 znašala 0,9 mlrd EUR. Uvoz blaga je v letu 2019 znašal 4,1 mlrd EUR. Največ je Albanija v letu 2019 uvažala mineralna goriva, strojno  opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2018 uvozili iz Italije, 27,3 % od celotnega uvoza. Sledijo Turčija, Kitajska, Grčija in Nemčija. V izvozu prevladujejo obutev, mineralna goriva, tekstilni izdelki ter železo in jeklo. Vodilni izvozni trg v letu 2018 je bila Italija, kamor so izvozili 48 % celotnega izvoza. Druge pomembne izvozne države so še Srbija, Španija, Nemčija in Grčija.

 

Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)



(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 10,5 Obutev 22,7
Stroji, jedrski reaktorji 7,8 Mineralna goriva, olja 11,9
Električna in elektronska oprema 7,2 Oblačila in obl. dodatki, nepleteni 11,3
Vozila 5,5 Oblačila in obl. dodatki, pleteni 10,0
Plastika in plastični izdelki 4,0 Železo in jeklo 7,0
 
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Italija 27,3 Italija 48,0
Turčija 8,4 Srbija 11,3
Kitajska 8,4 Španija 7,8
Grčija 8,1 Nemčija 4,3
Nemčija 7,7 Grčija 4,2
Slovenija (25. mesto) 0,7 Slovenija (14. mesto) 1,1


Vir: Factiva; ITC junij 2020.
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2017 znašale 6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 16,6 %. Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2017 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 23,9 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2017 - 2020 (grafični prikaz)




(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Avstrija in Nemčija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter obnovljivih virov energije.

  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 4.330,9
Avstrija 1.407,7
Nemčija 718,3
Grčija 556,0
Kanada 325,3
Druge države 1.383,9
Skupaj 9.120,0
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 4.039,2
Obnovljivi viri energije 1.989,7
Gradbeništvo 1.307,4
Transport 423,7
Finančne storitve 289,6
Drugi sektorji 1.100,9
Skupaj 9.120,0


Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Titan Cement 338,0
Moncada Costruzioni (Moncada Energy Group) 278,3
American Bank of Albania 146,7
Melia Hotels Int. (Sol Melia Hotels & Resorts) 110,2
Trans-Adriatic Pipeline (TAP) 59,2
ProCredit Bank Albania 58,7
Fresh Property 54,7
 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo