Albanija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Albaniji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 105++ | 105 | 105 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 14,3 | 13,6 | 13,0 | 11,5 | 10,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 4.863 | 4.630 | 4.431 | 3.938 | 3.654 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 33,4 | 32,3 | 30,9 | 30,6 | 30,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 11.369 | 11.008 | 10.534 | 10.432 | 10.222 |
| Rast BDP (v %): | 3,4 | 3,8 | 4,3 | 3,8 | 3,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,0 | 6,1 | 6,5 | 7,6 | 10,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,1 | 2,1 | 2,0 | 2,0 | 1,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -4,0 | -4,0 | -3,8 | -3,6 | -3,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 1,1 | 1,1 | 1,0 | 0,8 | 0,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | 6,0 | 5,4 | 8,9 | 11,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,3 | 5,5 | 4,6 | 8,2 | 6,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 0,9 | 1,0 | 1,0 | 0,9 | 0,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 43,8+ | 47,5 | 44,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 3,7+ | 5,6 | 1,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 48 | 49 | 49 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 63 | 65 | 58 | 90 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018.
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Albanija dosegla 4,3 % rast, BDP pa je dosegel 13 mlrd EUR. Za leto 2019 analitiki napovedujejo 3,8 % rast, v letih 2020 in 2021 pa 3,4 % in 3,6 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,6 | 3,5 | 2,9 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | 3,9 | 4,0 | 3,0 | 4,6 |
| Rast investicij | 4,4 | 3,9 | 3,1 | 3,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Albanija je imela v letu 2017 2,8 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja, kar predstavlja 24,6 % BDP. Vrednost izvoza je v letu 2017 znašala 0,8 mlrd EUR. Uvoz blaga je v letu 2017 znašal 3,6 mlrd EUR. Največ je Albanija uvažala mineralna goriva, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2017 uvozili iz Italije, 26 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Kitajska, Turčija in Grčija. V izvozu prevladujejo obutev, tekstilni izdelki, mineralna goriva ter železo in jeklo. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Italija, kamor so izvozili 54,5 % celotnega izvoza. Druge pomembne izvozne države so še Srbija, Španija, Grčija in Nemčija.
Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 17,3 | Obutev | 20,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 6,9 | Oblačila in pribor za oblačila | 12,7 |
| Vozila | 6,2 | Mineralna goriva, olja | 8,8 |
| Električna in elektronska oprema | 6,1 | Oblačila in pribor za oblačila, pletena | 8,7 |
| Plastika in plastični izdelki | 3,5 | Železo in jeklo | 8,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 26,0 | Italija | 54,5 |
| Nemčija | 7,4 | Srbija | 7,8 |
| Turčija | 7,4 | Španija | 5,6 |
| Kitajska | 7,2 | Grčija | 4,3 |
| Grčija | 7,2 | Nemčija | 4,1 |
| Slovenija (22. mesto) | 0,7 | Slovenija (35. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2016 znašale 4,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 8,2 %. Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2016 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 19,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Avstrija in Nemčija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in OVE.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 4.341,5 |
| Avstrija | 1.413,5 |
| Nemčija | 726,9 |
| Grčija | 558,1 |
| Švica | 341,6 |
| Druge države | 1.648,0 |
| Skupaj | 9.029,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 4.054,6 |
| Obnovljivi viri energije | 1.997,3 |
| Gradbeništvo | 1.312,4 |
| Transport | 422,2 |
| Finančne storitve | 323,9 |
| Drugi sektorji | 919,2 |
| Skupaj | 9.029,7 |
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo