Albanija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Albaniji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 105 | 105 | 105 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 13,9 | 13,1 | 12,8 | 11,5 | 10,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 4.741 | 4.449 | 4.351 | 3.934 | 3.647 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 36,0 | 35,0 | 33,5 | 32,9 | 30,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.238 | 11.924 | 11.415 | 11.222 | 10.495 |
| Rast BDP (v %): | 3,4 | 3,4 | 4,0 | 3,8 | 3,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,0 | 6,1 | 6,3 | 7,6 | 10,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,9 | 1,7 | 2,0 | 2,0 | 1,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -4,3 | -4,1 | -3,9 | -3,6 | -3,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 1,2 | 1,1 | 1,0 | 0,8 | 0,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,1 | 3,8 | 3,0 | 12,9 | 11,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,2 | 4,9 | 3,9 | 8,1 | 6,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,0 | 1,0 | 1,0 | 0,9 | 0,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 37,2+ | 43,8 | 47,5 | 44,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 5,3+ | 3,7 | 5,6 | 1,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 49 | 49 | 49 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 63 | 65 | 58 | 90 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-sep (posodobljeno dec 2019).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, december 2019
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Albanija dosegla 4 % rast BDP. Za leti 2019 in 2020 analitiki napovedujejo 3,4 % rast, v letu 2021 pa 3,6 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,0 | 3,5 | 3,4 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | -1,1 | 4,1 | 2,6 | 3,8 |
| Rast investicij | 2,8 | 4,8 | 3,5 | 3,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Albanija je imela v letu 2018 2,8 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja, kar predstavlja 21,6 % BDP. Vrednost izvoza je v letu 2018 znašala 1 mlrd EUR. Uvoz blaga je v letu 2018 znašal 3,8 mlrd EUR. Največ je Albanija v letu 2018 uvažala mineralna goriva, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2017 uvozili iz Italije, 28,6 % od celotnega uvoza. Sledijo Turčija, Nemčija, Grčija in Kitajska. V izvozu prevladujejo obutev, tekstilni izdelki, mineralna goriva ter železo in jeklo. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Italija, kamor so izvozili 53,5 % celotnega izvoza. Druge pomembne izvozne države so še Srbija, Španija, Grčija in Nemčija.
Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 11,6 | Obutev | 23,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,3 | Oblačila in pribor za oblačila | 21,5 |
| Električna in elektronska oprema | 7,0 | Mineralna goriva, olja | 10,8 |
| Vozila | 5,2 | Železo in jeklo | 6,6 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,2 | Rude, žlindra in pepel | 3,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 28,6 | Italija | 53,5 |
| Turčija | 8,1 | Srbija | 9,4 |
| Nemčija | 8,1 | Španija | 5,5 |
| Grčija | 8,0 | Grčija | 4,3 |
| Kitajska | 7,9 | Nemčija | 4,0 |
| Slovenija (22. mesto) | 0,8 | Slovenija (35. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2017 znašale 6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 16,6 %. Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2017 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 23,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Avstrija in Nemčija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 4.330,9 |
| Avstrija | 1.407,7 |
| Nemčija | 718,3 |
| Grčija | 556,0 |
| Kanada | 325,3 |
| Druge države | 1.383,9 |
| Skupaj | 9.120,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 4.039,2 |
| Obnovljivi viri energije | 1.989,7 |
| Gradbeništvo | 1.307,4 |
| Transport | 423,7 |
| Finančne storitve | 289,6 |
| Drugi sektorji | 1.100,9 |
| Skupaj | 9.120,0 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Titan Cement | 338,0 |
| Moncada Costruzioni (Moncada Energy Group) | 278,3 |
| American Bank of Albania | 146,7 |
| Melia Hotels Int. (Sol Melia Hotels & Resorts) | 110,2 |
| Trans-Adriatic Pipeline (TAP) | 59,2 |
| ProCredit Bank Albania | 58,7 |
| Fresh Property | 54,7 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo
