Albanija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Albaniji

 

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016 

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 105++ 105 105
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 14,3 13,6 13,0 11,5 10,7
 BDP per capita (v EUR): 4.863 4.630 4.431 3.938 3.654
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 33,4 32,3 30,9 30,6 30,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 11.369 11.008 10.534 10.432 10.222
 Rast BDP (v %): 3,4 3,8 4,3 3,8 3,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,0 6,1 6,5 7,6 10,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,1 2,1 2,0 2,0 1,3
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -4,0 -4,0 -3,8 -3,6 -3,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 1,1 1,1 1,0 0,8 0,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 6,0 5,4 8,9 11,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,3 5,5 4,6 8,2 6,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,9 1,0 1,0 0,9 0,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 20,0+ 43,8 47,5 44,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2,8+ 3,7 5,6 1,5
Stopnja tveganja države (op): / 48 49 49 51
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 63 65 58 90


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avg 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, avgust 2019

 

BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je Albanija dosegla 4,3 % rast, BDP pa je dosegel 13 mlrd EUR. Za leto 2019 analitiki napovedujejo 3,8 % rast, v letih 2020 in 2021 pa 3,4 % in 3,6 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

















(*) EIU napoved.


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 3,6 3,5 2,9 3,5
Rast javne potrošnje 3,9 4,0 3,0 4,6
Rast investicij 4,4 3,9 3,1 3,8
 


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Albanija je imela v letu 2018 2,8 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja, kar predstavlja 21,6 % BDP. Vrednost izvoza je v letu 2018 znašala 1 mlrd EUR. Uvoz blaga je v letu 2018 znašal 3,8 mlrd EUR. Največ je Albanija v letu 2018 uvažala mineralna goriva, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2017 uvozili iz Italije, 28,6 % od celotnega uvoza. Sledijo Turčija, Nemčija, Grčija in Kitajska. V izvozu prevladujejo obutev, tekstilni izdelki, mineralna goriva ter železo in jeklo. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Italija, kamor so izvozili 53,5 % celotnega izvoza. Druge pomembne izvozne države so še Srbija, Španija, Grčija in Nemčija.

 

Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 11,6 Obutev 23,9
Stroji, jedrski reaktorji 8,3 Oblačila in pribor za oblačila 21,5
Električna in elektronska oprema 7,0 Mineralna goriva, olja 10,8
Vozila 5,2 Železo in jeklo 6,6
Plastika in plastični izdelki 4,2 Rude, žlindra in pepel 3,8
 
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Italija 28,6 Italija 53,5
Turčija 8,1 Srbija 9,4
Nemčija 8,1 Španija 5,5
Grčija 8,0 Grčija 4,3
Kitajska 7,9 Nemčija 4,0
Slovenija (22. mesto) 0,8 Slovenija (35. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC junij 2019.
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2017 znašale 6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 16,6 %. Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2017 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 23,9 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2017 - 2020 (grafični prikaz)




(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Avstrija in Nemčija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter obnovljivih virov energije.

  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 4.330,9
Avstrija 1.407,7
Nemčija 718,3
Grčija 556,0
Kanada 325,3
Druge države 1.383,9
Skupaj 9.120,0
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 4.039,2
Obnovljivi viri energije 1.989,7
Gradbeništvo 1.307,4
Transport 423,7
Finančne storitve 289,6
Drugi sektorji 1.100,9
Skupaj 9.120,0


Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Titan Cement 338,0
Moncada Costruzioni (Moncada Energy Group) 278,3
American Bank of Albania 146,7
Melia Hotels Int. (Sol Melia Hotels & Resorts) 110,2
Trans-Adriatic Pipeline (TAP) 59,2
ProCredit Bank Albania 58,7
Fresh Property 54,7
 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo