Argentina

Pregled gospodarskih gibanj v državi Argentini

Statistični indikatorji  za obdobje 2020-2016

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 45,5 45,1 44,7 44,3 43,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 16++ 16 16
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 386,3 363,9 386,9 563,8 499,5
 BDP per capita (v EUR): 8.489 8.067 8.657 12.735 11.391
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 851,1 826,0 824,7 868,5 843,6
 BDP per capita (PPP, v EUR): 18.701 18.313 18.455 19.619 19.240
 Rast BDP (v %): 3,1 -0,8 -2,0 2,9 -1,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,4 8,9 9,1 8,4 8,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 20,7 39,9 34,3 26,5 41,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -48,7 -48,1 -53,0 -56,6 -48,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 55,7 55,0 51,9 51,7 52,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,4 5,5 -0,3 0,4 5,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,9 -7,0 -5,1 15,0 5,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 9,0 8,2 9,2 10,2 3,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 3,7+ 19,3 28,9 24,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 0,5+ 2,9 4,9 7,3
Stopnja tveganja države (op): / 52 52 54 51
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 119 117 116 118


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved  
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, julij 2019.


 

BDP in struktura potrošnje

Argentinski BDP je v letu 2018 upadel za 2 % ter dosegel 386,9 mlrd EUR. Gospodarska rast naj bi v letu 2019 upadla za 0,8 %, v letih 2020 in 2021 pa naj bi rast dosegla 3,1 % in 2,6 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 






 

(*) EIU napoved.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje -1,1 -2,7 4,1 1,9
Rast javne potrošnje -2,7 -5,3 -2,1 0,2
Rast investicij -3,0 -1,1 6,3 5,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2018 znašal 51,9 mlrd EUR, uvoz pa 53 mlrd EUR. Trgovinski primanjkljaj je v letu 2017 znašal 1,1 mlrd EUR, kar je 0,3 % BDP. Največ Argentina izvaža predelano krmo in ostanke živilske industrije, blago široke potrošnje, vozila, žita, ter oljna semena in plodove. Vodilni izvozni trg je Brazilija, kamor je Argentina v letu 2018 izvozila 12,3 % od celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Kitajska, ZDA, Čile in Vijetnam. Argentina največ uvaža vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, blago široke potrošnje ter mineralna goriva. Iz Brazilije so v letu 2018 uvozili 20,6 % od celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Kitajska, ZDA, Nemčija in Paragvaj.
 

Argentina - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Vozila 16,6 Krma, ostanki živilske industrije 12,9
Stroji, jedrski reaktorji 14,5 Blago široke potrošnje 12,4
Električna in elektronska oprema 12,0 Vozila 11,7
Blago široke potrošnje 6,5 Žita 11,6
Mineralna goriva, olja 5,8 Oljna semena in plodovi 5,9
 
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Brazilija 20,6 Brazilija 12,3
Kitajska 16,8 Kitajska 5,2
ZDA 8,6 ZDA 3,8
Nemčija 3,7 Čile 3,7
Paragvaj 2,8 Vijetnam 3,3
Slovenija (59. mesto) <0,1 Slovenija (132. mesto) <0,1



Vir: Factiva; ITC, junij 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Argentini so v letu 2017 znašale 67,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala -5,1 %. Celotne izhodne TNI Argentine so v letu 2017 znašale 36,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 4,2 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Argentini 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 79,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledijo pa jim Španija in Italija. Največ investicij je na področju originalnih avtomobilskih delov in kovin.


 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 15.216,0
Španija 12.645,8
Italija 7.238,8
Brazilija 5.922,7
Kanada 5.544,5
Druge države 32.790,8
Skupaj 79.358,5

 

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Orig. avtomobilski deli 8.817,2
Kovine 6.633,2
Hrana in tobak 5.183,5
Progr. opr. in IT storitve 1.312,9
Komunikacije 14.951,6
Drugi sektorji 42.460,1
Skupaj 79.358,5

 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Telefonica 3.473,2
Repsol SA 3.423,4
Petrobras 1.552,1
General Motors (GM) 1.328,7
DirecTV 673,4
Santander Rio 641,1
Global Exchange 146,0


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo