Argentina

Pregled gospodarskih gibanj v državi Argentini

Statistični indikatorji  za obdobje 2020-2016

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 45,5 45,1 44,7 44,3 43,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 16++ 16 16
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 386,3 363,9 386,9 563,8 499,5
 BDP per capita (v EUR): 8.489 8.067 8.657 12.735 11.391
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 851,1 826,0 824,7 868,5 843,6
 BDP per capita (PPP, v EUR): 18.701 18.313 18.455 19.619 19.240
 Rast BDP (v %): 3,1 -0,8 -2,0 2,9 -1,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,4 8,9 9,1 8,4 8,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 20,7 39,9 34,3 26,5 41,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -48,7 -48,1 -53,0 -56,6 -48,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 55,7 55,0 51,9 51,7 52,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,4 5,5 -0,3 0,4 5,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,9 -7,0 -5,1 15,0 5,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 9,0 8,2 9,2 10,2 3,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 19,3+ 28,9 24,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 2,9+ 4,9 7,3
Stopnja tveganja države (op): / 52 52 54 51
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 119 117 116 118


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved  
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2019.


 

BDP in struktura potrošnje

Argentinski BDP je v letu 2018 upadel za 2 % ter dosegel 386,9 mlrd EUR. Gospodarska rast naj bi v letu 2019 upadla za 0,8 %, v letih 2020 in 2021 pa naj bi rast dosegla 3,1 % in 2,6 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 






 

(*) EIU napoved.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje -1,1 -2,7 4,1 1,9
Rast javne potrošnje -2,7 -5,3 -2,1 0,2
Rast investicij -3,0 -1,1 6,3 5,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2017 znašal 51,7 mlrd EUR, uvoz pa 56,6 mlrd EUR. Trgovinski primanjkljaj je v letu 2017 znašal 5 mlrd EUR, kar je 0,9 % BDP. Največ Argentina izvaža predelano krmo in ostanke živilske industrije, žita, vozila, živalske, rastlinske maščobe in olja ter oljna semena in plodove. Vodilni izvozni trg je Brazilija, kamor je Argentina v letu 2017 izvozila 15,9 % od celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še ZDA, Kitajska, Čile in Vijetnam. Argentina največ uvaža vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter plastiko in plastične izdelke. Iz Brazilije so v letu 2017 uvozili 26,7 % od celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Kitajska, ZDA, Nemčija in Mehika.
 

Argentina - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Vozila 19,7 Krma, ostanki živilske industrije 16,8
Stroji, jedrski reaktorji 14,9 Žita 11,9
Električna in elektronska oprema 12,9 Vozila 9,9
Mineralna goriva, olja 8,2 Žival. in rastl. maščobe in olja 8,3
Plastika in plastični izdelki 3,6 Oljna semena in plodovi 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Brazilija 26,7 Brazilija 15,9
Kitajska 18,4 ZDA 7,7
ZDA 11,4 Kitajska 7,4
Nemčija 4,8 Čile 4,5
Mehika 3,1 Vijetnam 3,9
Slovenija (62. mesto) <0,1 Slovenija (120. mesto) <0,1
 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Argentini so v letu 2016 znašale 79,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -1,2%. Celotne izhodne TNI Argentine so v letu 2016 znašale 35,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 4,0%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Argentini 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 74,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Španija in Italija. Največ investicij je na področju komunikacij ter premoga, nafte in plina.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 14.578,9
Španija 12.771,2
Italija 7.256,2
Brazilija 5.692,4
Kanada 5.405,3
Druge države 28.777,1
Skupaj 74.481,2
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 14.644,1
Premog, nafta, plin 11.875,0
Orig. avtomobilski deli 8.821,3
Kovine 6.529,2
Hrana in tobak 5.115,6
Drugi sektorji 27.496,0
Skupaj 74.481,2


 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo