Avstralija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Avstraliji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved
 

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 25,9 25,6 25,5 25,2 24,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 3 3
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.462,8 1.360,5 1.192,2 1.243,2 1.204,2
 BDP per capita (v EUR): 56.479 53.140 46.754 49.330 48.364
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.249,1 1.173,1 1.181,5 1.212,3 1.093,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 48.227 45.818 46.333 48.098 43.915
 Rast BDP (v %): 2,5 4,4 -2,4 1,9 2,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,0 6,3 6,5 5,1 5,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,5 1,6 0,9 1,6 1,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -223,9 -208,8 -184,8 -199,5 -200,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 270,9 251,8 219,9 242,3 218,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,6 5,9 -10,0 3,3 5,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,8 10,7 -13,2 -1,0 4,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 42,1 23,4 20,1 35,6 52,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 68,8+ 111,1 96,1 118,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1,9+ 6,0 3,5 3,5
Stopnja tveganja države (op): / 18 17 14 /
Razred tveganja (op): / A A A E
Enostavnost poslovanja**: / / 14 18 14


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/)  Podatek ni na voljo. 

 



Vir: EIU; Factiva, september 2021.


Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto plača v Avstraliji se je leta 2020 povečala na 753,80 AUD ali 482,50 EUR na teden. Povprečna bruto plača pa je v letu 2020 znašala 1.304,70 AUD ali približno 835 EUR na teden.


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje -5,8 5,7 1,9 2,6
Rast javne potrošnje 7,2 4,1 3,6 3,5
Rast investicij -3,0 6,3 1,9 2,6

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2021.


Zunanja trgovina

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2020 znašal 217,5 mlrd EUR, uvoz pa 180,7 mlrd EUR. Trgovinski presežek je v letu 2020 znašal 36,8 mlrd EUR. Največ Avstralija izvaža rude, mineralna goriva, drage kamne ter meso in klavnične izdelke. Vodilni izvozni trg je Kitajska, kamor je Avstralija v letu 2020 izvozila 35,6 % od celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Japonska, ZDA, Južna Koreja in Združeno kraljestvo. Avstralija največ uvaža strojno, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter farmacevtske izdelke. Iz Kitajske so v letu 2020 uvozili 28,5 % od celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še ZDA, Japonska, Tajska in Nemčija.


Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018-2023 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi 

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 15,1 Rude, žlindre in pepeli 35,7
Električna in elektronska oprema 11,9 Mineralna goriva, olja 26,0
Vozila 11,8 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 7,7
Mineralna goriva, olja 8,4 Meso in užitni klavnični proizvodi 4,1
Farmacevtski izdelki 4,3 Ostalo blago 2,1
 
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 28,5 Kitajska 35,6
ZDA 11,7 Japonska 7,5
Japonska 6,0 ZDA 5,2
Tajska 4,7 Južna Koreja 5,1
Nemčija 4,6 Združeno kraljestvo 4,0
Slovenija (68. mesto) 0,1 Slovenija (70. mesto) <0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2018 znašale 578,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,5 %. Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2018 znašale 416,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 5,7 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2019 - 2022 (grafični prikaz)



 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 366,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Japonska in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in nepremičnin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 118.172,1
Japonska 62.793,3
Združeno kraljestvo 43.318,0
Nizozemska 16.592,3
Kitajska 14.305,1
Druge države 111.699,1
Skupaj 366.879,9
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 163.043,3
Nepremičnine 31.054,1
Obnovljivi viri energije 30.235,5
Progr. opr. in IT storitve 25.363,4
Transport 14.824,2
Drugi sektorji 102.359,4
Skupaj 366.879,9
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Rio Tinto Group 15.605,7
Neoen 2.179,3
GAC Group 823,9
Coca-Cola Amatil (CCA) 786,0
Equinix 648,3
IBM 531,1
Komatsu 400,6
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo