Avstralija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Avstraliji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved
 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 25,8 25,5 25,2 24,9 24,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 3++ 3 3
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.254,1 1.169,8 1.247,5 1.204,0 1.227,3
 BDP per capita (v EUR): 48.631 45.874 49.500 48.356 49.920
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.207,7 1.170,1 1.209,8 1.109,6 1.091,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 46.838 45.883 48.000 44.559 44.407
 Rast BDP (v %): 1,6 -4,4 1,8 2,8 2,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,1 7,9 5,1 5,3 5,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,9 1,7 1,6 1,9 2,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -177,8 -163,6 -199,6 -200,8 -195,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 210,7 192,8 242,3 218,5 205,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,2 -7,7 3,2 5,1 3,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,9 -4,9 -1,2 4,1 7,8
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 38,5 24,3 35,8 51,8 42,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 70,5+ 96,1 118,6 99,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2,7+ 3,5 3,5 3,1
Stopnja tveganja države (op): / 17 14 / /
Razred tveganja (op): / A A E E
Enostavnost poslovanja**: / 14 18 14 15


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*)   EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno oktober 2020).
(/)    Podatek ni na voljo. 

 



Vir: EIU; Factiva, september 2020.


Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto tedenska plača v Avstraliji se je v juliju 2019 zvišala za 3 % na 459,9 EUR. Povprečna tedenska bruto plača pa je konec leta 2019 znašala 768,4 EUR.


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 1,4 -4,6 1,6 2,1
Rast javne potrošnje 5,3 7,6 5,1 4,1
Rast investicij -2,2 -5,8 2,2 1,9

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2020.


Zunanja trgovina

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2019 znašal 247,8 mlrd EUR, uvoz pa 203,1 mlrd EUR. Trgovinski presežek je v letu 2019 znašal 44,7 mlrd EUR. Največ Avstralija izvaža mineralna goriva, rude, žlindro in pepel, drage kamne, meso in klavnične izdelke ter anorganske kemikalije. Vodilni izvozni trg je Kitajska, kamor je Avstralija v letu 2019 izvozila 32,6 % od celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Japonska, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in ZDA. Avstralija največ uvaža stroje in strojno opremo, mineralna goriva, vozila, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke. Iz Kitajske so v letu 2019 uvozili 25,5 % od celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še ZDA, Japonska, Nemčija in Tajska.


Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017-2022 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi 

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 14,3 Mineralna goriva, olja 32,6
Mineralna goriva, olja 12,7 Rude, žlindre in pepeli 28,9
Vozila 12,5 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 6,6
Električna in elektronska oprema 11,5 Meso in užitni klavnični proizvodi 4,3
Farmacevtski izdelki 3,9 Anorganski kemijski proizvodi 2,3
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Kitajska 25,5 Kitajska 32,8
ZDA 11,7 Japonska 9,0
Japonska 7,0 Južna Koreja 5,0
Tajska 4,7 Združeno kraljestvo 3,8
Nemčija 4,7 ZDA 3,7
Slovenija (63. mesto) <0,1 Slovenija (55. mesto) <0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2020.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2018 znašale 578,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,5 %. Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2018 znašale 416,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 5,7 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2018 - 2021 (grafični prikaz)



 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 366,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Japonska in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in nepremičnin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 118.172,1
Japonska 62.793,3
Združeno kraljestvo 43.318,0
Nizozemska 16.592,3
Kitajska 14.305,1
Druge države 111.699,1
Skupaj 366.879,9
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 163.043,3
Nepremičnine 31.054,1
Obnovljivi viri energije 30.235,5
Progr. opr. in IT storitve 25.363,4
Transport 14.824,2
Drugi sektorji 102.359,4
Skupaj 366.879,9
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Rio Tinto Group 15.605,7
Neoen 2.179,3
GAC Group 823,9
Coca-Cola Amatil (CCA) 786,0
Equinix 648,3
IBM 531,1
Komatsu 400,6
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo