Avstrija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Avstriji

Statistični indikatorji  za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 8,7 8,6 8,6 8,6 8,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 107 107 106
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 402,1 378,7 386,9 370,3 355,3
 BDP per capita (v EUR): 46.389 43.787 44.859 43.042 41.416
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 430,9 427,0 416,5 420,2 406,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 49.709 49.378 48.293 48.840 47.412
 Rast BDP (v %): 1,6 1,3 2,7 2,7 2,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,9 6,4 7,7 8,5 9,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,2 1,7 2,1 2,2 1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -154,9 -148,2 -147,4 -138,3 -128,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 157,1 150,6 151,9 139,2 130,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,9 2,8 4,4 4,9 2,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,3 2,4 2,5 5,1 3,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 11,1 12,9 9,5 13,8 -26,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 1.135,6+ 2.362,0 2.170,8 1.976,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1.710,5+ 3.200,8 2.950,0 2.713,8
Stopnja tveganja države (op): / 18 18 18 15
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 26 22 19 18

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno sep 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2019.


BDP in struktura potrošnje


V letu 2018 je Avstrija zabeležila rast BDP v višini 2,7 %. V letu 2019 je napovedana 1,3 % rast, v letu 2020 naj bi rast znašala 1,6 %, v letu 2021 pa 1,5 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 1,7 0,9 1,3 1,2
Rast javne potrošnje 1,1 1,3 1,3 1,2
Rast investicij 3,6 2,4 1,4 0,8


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Vrednost izvoza blaga je v letu 2018 znašala 149,5 mlrd EUR, vrednost uvoza pa 146,5 mlrd EUR. Trgovinski presežek v blagovni menjavi je znašal 3 mlrd EUR. Največ je Avstrija v letu 2018 izvažala v Nemčijo in sicer 29,4 % od celotnega izvoza. Sledijo ZDA, Italija, Švica in Slovaška. Največ so izvažali stroje, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke. Največ je Avstrija v letu 2018 uvozila iz Nemčije (40,7 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Švica, Češka in Nizozemska. V letu 2018 so največ uvozili, strojev, električne in elektronske opreme, vozil, mineralnih goriv ter plastičnih izdelkov.

 

Avstrija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 13,2 Stroji, jedrski reaktorji 17,5
Električna in elektronska oprema 11,9 Električna in elektronska oprema 12,4
Vozila 11,0 Vozila 10,0
Mineralna goriva, olja 7,8 Farmacevtski izdelki 5,4
Plastika in plastični izdelki 4,3 Plastika in plastični izdelki 4,7
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 40,7 Nemčija 29,4
Italija 6,0 ZDA 6,4
Švica 4,7 Italija 6,3
Češka 4,5 Švica 4,8
Nizozemska 4,4 Slovaška 4,7
Slovenija (16. mesto) 1,6 Slovenija (12. mesto) 2,0



Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstriji so v letu 2016 znašale 184,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -11,3%. Celotne izhodne TNI Avstrije so v letu 2016 znašale 229,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -10,1%.

 

 Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstriji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 31,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Švica. Največ investicij je na področju avtomobilskih delov in komunikacij.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 13.086,4
ZDA 3.059,8
Švica 2.248,0
Kanada 1.948,8
Združeno kraljestvo 1.533,5
Druge države 9.298,1
Skupaj 31.174,8
 
 

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Avtomobilski deli 4.138,8
Komunikacije 2.229,9
Transport 2.037,0
Finančne storitve 2.014,8
Hoteli in turizem 1.282,2
Drugi sektorji 19.472,1
Skupaj 31.174,8

 
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Infineon Technologies 3.779,4
Bayerische Motoren Werke (BMW) 1.055,6
Magna Steyr 988,1
Boehringer Ingelheim 672,8
Borealis 573,5
Sandoz 405,8
Interxion 224,3


 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo