Belorusija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Belorusiji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018
| 2022* | 2021* | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,3 | 9,4 | 9,4 | 9,5 | 9,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 47 | 47 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 52,6 | 50,2 | 52,8 | 57,5 | 50,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.645 | 5.361 | 5.613 | 6.070 | 5.358 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 166,9 | 159,2 | 166,6 | 169,1 | 155,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 17.915 | 17.006 | 17.708 | 17.843 | 16.372 |
| Rast BDP (v %): | 0,8 | -0,4 | -0,9 | 1,4 | 3,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,4 | 4,5 | 4,1 | 4,2 | 4,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,5 | 6,9 | 5,5 | 5,6 | 4,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -38,3 | -35,4 | -35,3 | -35,0 | -30,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 34,5 | 31,9 | 31,8 | 32,3 | 28,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,6 | 4,5 | 0,4 | 0,2 | 5,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,9 | 1,7 | -9,3 | 5,3 | 5,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 1,2 | 1,2 | 1,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 64,9+ | 66,2 | 68,4 | 62,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 17,0+ | 12,8 | 13,3 | 13,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 66 | 59 | 62 | 65 |
| Razred tveganja (op): | / | D | C | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | 49 | 37 | 38 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2021 (posodobljeno januar 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2021.
Povprečna in minimalna bruto plača
V letu 2021 znaša minimalna bruto mesečna plača 400 BYN (približno 130 EUR), povprečna bruto mesečna plača pa 1.300 BYN (približno 422 EUR).
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2020 | 2021* | |
|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,5 | 1,2 |
| Rast javne potrošnje | 0,7 | 3,0 |
| Rast investicij | 2,8 | -10,4 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2021.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Belorusija izvozila za 31,8 mlrd EUR, uvozila pa za 35,3 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,5 mlrd EUR. Največ so v letu 2020 izvažali gnojila, mineralna goriva, mlečne izdelke, vozila ter les in lesne izdelke. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2019 je bila Rusija, kamor so izvozili 41,3 % celotnega izvoza. Ostali pomembni izvozni trgi so bili še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Nemčija in Poljska. Največ je Belorusija v letu 2020 uvažala mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo ter vozila. Največ so v letu 2019 uvozili iz Rusije, 54,8 % celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Ukrajina in Poljska.
Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,7 | Gnojila | 10,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,5 | Mineralna goriva, olja | 9,6 |
| Ostalo blago | 8,7 | Mlečni izdelki, jajca, med | 9,4 |
| Električna in elektronska oprema | 6,4 | Vozila | 7,5 |
| Vozila | 5,3 | Les in lesni izdelki | 6,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 54,8 | Rusija | 41,3 |
| Kitajska | 9,3 | Ukrajina | 12,6 |
| Nemčija | 4,5 | Združeno kraljestvo | 7,0 |
| Ukrajina | 4,3 | Nemčija | 3,9 |
| Poljska | 3,4 | Poljska | 3,9 |
| Slovenija (27. mesto) | 0,3 | Slovenija (77. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2018 znašale 17,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,9 %. Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2018 znašale 0,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2019 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 11,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji Kitajska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in originalnih avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Rusija | 2.819,0 |
| Kitajska | 1.332,5 |
| Nemčija | 984,0 |
| ZDA | 492,0 |
| Litva | 441,2 |
| Druge države | 5.244,7 |
| Skupaj | 11.313,6 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 1.595,0 |
| Orig. avtomobilski deli | 1.181,5 |
| Transport | 1.143,3 |
| Finančne storitve | 995,4 |
| Lesni izdelki | 833,9 |
| Drugi sektorji | 5.564,4 |
| Skupaj | 11.313,6 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Mobile TeleSystems (MTS) | 516,4 |
| MTS Belarus | 392,1 |
| Velcom | 252,9 |
| Vakaru Medienos Grupe (Western Timber Group) (VMG) | 199,8 |
| Stadler Rail | 147,5 |
| Alidi | 75,2 |
| ALFA Bank | 43,3 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
