Belorusija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Belorusiji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,4 | 9,5 | 9,5 | 9,5 | 9,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 47++ | 47 | 47 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 48,8 | 48,0 | 47,3 | 48,2 | 43,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.170 | 5.073 | 4.994 | 5.076 | 4.526 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 167,5 | 163,4 | 158,1 | 158,6 | 154,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 17.762 | 17.286 | 16.686 | 16.709 | 16.300 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 2,4 | 2,9 | 2,4 | -2,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,4 | 5,3 | 4,8 | 6,0 | 11,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -35,6 | -34,5 | -31,7 | -27,9 | -23,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 32,7 | 31,5 | 28,2 | 25,4 | 20,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,7 | 5,3 | 9,4 | 7,3 | 3,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,4 | 5,0 | 11,3 | 11,5 | -1,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,2 | 1,3 | 1,4 | 1,1 | 1,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 5,8+ | 62,4 | 48,7 | 39,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1,6+ | 13,3 | 12,3 | 9,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 62 | 62 | 65 | 71 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 37 | 38 | 37 | 50 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Belorusija zabeležila 2,9 % rast BDP. BDP je dosegel 47,3 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo za leto 2019 2,4 % rast BDP, v letu 2020 pa 2,6 % rast.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,7 | 2,4 | 2,7 | n/a |
| Rast javne potrošnje | 0,7 | -0,8 | 0,5 | n/a |
| Rast investicij | 5,1 | 3,0 | 2,8 | n/a |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2017 je Belorusija izvozila za 25,4 mlrd EUR, uvozila pa za 27,9 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 2,6 mlrd EUR. Največ so v letu 2017 izvažali mineralna goriva, gnojila, mlečne izdelke, vozila ter stroje. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Rusija, kamor so izvozili 46,3 % celotnega izvoza. Ostali pomembni izvozni trgi so bili še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Nemčija in Nizozemska. Največ je Belorusija v letu 2017 uvažala mineralna goriva, blago široke potrošnje, stroje, električno in elektronsko opremo ter železo in jeklo. Največ so v letu 2017 uvozili iz Rusije, 54,2 % celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Poljska in Ukrajina.
Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 22,5 | Mineralna goriva, olja | 14,1 |
| Blago široke potrošnje | 13,3 | Gnojila | 10,5 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,1 | Mlečni izdelki, jajca, med | 9,3 |
| Električna in elektronska oprema | 5,4 | Vozila | 9,2 |
| Železo in jeklo | 5,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 54,2 | Rusija | 46,3 |
| Kitajska | 7,7 | Ukrajina | 12,0 |
| Nemčija | 4,8 | Združeno kraljestvo | 4,6 |
| Poljska | 4,3 | Nemčija | 4,0 |
| Ukrajina | 3,5 | Nizozemska | 3,9 |
| Slovenija (34. mesto) | 0,2 | Slovenija (66. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2016 znašale 17,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 4,4%. Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2016 znašale 0,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,7%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji Kitajska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Rusija | 2.661,6 |
| Kitajska | 1.114,9 |
| Nemčija | 891,4 |
| ZDA | 468,1 |
| Litva | 446,2 |
| Druge države | 4.990,0 |
| Skupaj | 10.572,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 1.342,0 |
| Orig. avtomobilski deli | 1.132,8 |
| Transport | 1.036,5 |
| Finančne storitve | 1.003,9 |
| Hrana in tobak | 656,0 |
| Drugi sektorji | 5.401,2 |
| Skupaj | 10.572,2 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2018
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo