Belorusija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Belorusiji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU/IMF napoved.

 

Statistični indikatorji  za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 9,3 9,4 9,4 9,5 9,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 47 47
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 54,0 50,4 50,6 56,3 50,9
 BDP per capita (v EUR): 5.801 5.383 5.381 5.945 5.358
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 170,8 160,5 163,1 168,7 155,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 18.336 17.144 17.332 17.806 16.374
 Rast BDP (v %): 2,0 2,2 -3,0 1,2 3,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 0,8 1,1 1,4 0,3 0,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 5,0 5,1 5,1 5,6 4,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -38,7 -35,4 -35,3 -35,0 -30,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 34,8 31,9 31,8 32,3 28,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,6 5,5 -6,9 0,0 5,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,0 4,5 -6,0 4,9 5,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 1,3 1,2 1,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 23,3+ 66,2 68,4 62,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 6,7+ 12,8 13,3 13,3
Stopnja tveganja države (op): / 67 59 62 65
Razred tveganja (op): / D C D D
Enostavnost poslovanja**: / / 49 37 38



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2021 (posodobljeno julij 2021).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2021.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

V letu 2021 znaša minimalna bruto mesečna plača 400 BYN (približno 130 EUR), povprečna bruto mesečna plača pa 1.300 BYN (približno 422 EUR).

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021*
Rast zasebne potrošnje 2,5 1,2
Rast javne potrošnje 0,7 3,0
Rast investicij 2,8 -10,4


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2021.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je Belorusija izvozila za 31,8 mlrd EUR, uvozila pa za 35,3 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,5 mlrd EUR. Največ so v letu 2020 izvažali gnojila, mineralna goriva, mlečne izdelke, vozila ter les in lesne izdelke. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2019 je bila Rusija, kamor so izvozili 41,3 % celotnega izvoza. Ostali pomembni izvozni trgi so bili še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Nemčija in Poljska. Največ je Belorusija v letu 2020 uvažala mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo ter vozila. Največ so v letu 2019 uvozili iz Rusije, 54,8 % celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Ukrajina in Poljska.

 

Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 13,7 Gnojila 10,1
Stroji, jedrski reaktorji 10,5 Mineralna goriva, olja 9,6
Ostalo blago 8,7 Mlečni izdelki, jajca, med 9,4
Električna in elektronska oprema 6,4 Vozila 7,5
Vozila 5,3 Les in lesni izdelki 6,5
 
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Rusija 54,8 Rusija 41,3
Kitajska 9,3 Ukrajina 12,6
Nemčija 4,5 Združeno kraljestvo 7,0
Ukrajina 4,3 Nemčija 3,9
Poljska 3,4 Poljska 3,9
Slovenija (27. mesto) 0,3 Slovenija (77. mesto) <0,1

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2018 znašale 17,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,9 %. Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2018 znašale 0,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,9 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 

Struktura tujih neposrednih investicij
 

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 11,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji Kitajska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in originalnih avtomobilskih delov.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Rusija 2.819,0
Kitajska 1.332,5
Nemčija 984,0
ZDA 492,0
Litva 441,2
Druge države 5.244,7
Skupaj 11.313,6
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Komunikacije 1.595,0
Orig. avtomobilski deli 1.181,5
Transport 1.143,3
Finančne storitve 995,4
Lesni izdelki 833,9
Drugi sektorji 5.564,4
Skupaj 11.313,6
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Mobile TeleSystems (MTS) 516,4
MTS Belarus 392,1
Velcom 252,9
Vakaru Medienos Grupe (Western Timber Group) (VMG) 199,8
Stadler Rail 147,5
Alidi 75,2
ALFA Bank 43,3

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo