Belorusija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Belorusiji

Statistični indikatorji  za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 9,4 9,5 9,5 9,5 9,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 47++ 47 47
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 48,8 48,0 47,3 48,2 43,0
 BDP per capita (v EUR): 5.170 5.073 4.994 5.076 4.526
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 167,5 163,4 158,1 158,6 154,9
 BDP per capita (PPP, v EUR): 17.762 17.286 16.686 16.709 16.300
 Rast BDP (v %): 2,6 2,4 2,9 2,4 -2,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 5,4 5,3 4,8 6,0 11,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -35,6 -34,5 -31,7 -27,9 -23,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 32,7 31,5 28,2 25,4 20,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,7 5,3 9,4 7,3 3,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,4 5,0 11,3 11,5 -1,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,2 1,3 1,4 1,1 1,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 16,7+ 62,4 48,7 39,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 3,9+ 13,3 12,3 9,4
Stopnja tveganja države (op): / 62 62 65 71
Razred tveganja (op): / D D D D
Enostavnost poslovanja**: / 37 38 37 50

Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar (posodobljeno junij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, junij 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je Belorusija zabeležila 2,9 % rast BDP. BDP je dosegel 47,3 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo za leto 2019 2,4 % rast BDP, v letu 2020 pa 2,6 % rast.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 

 



(*) EIU napoved.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 4,7 2,4 2,7 n/a
Rast javne potrošnje 0,7 -0,8 0,5 n/a
Rast investicij 5,1 3,0 2,8 n/a


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je Belorusija izvozila za 28,2 mlrd EUR, uvozila pa za 31,7 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 3,5 mlrd EUR. Največ so v letu 2018 izvažali mineralna goriva, gnojila, vozila, mlečne izdelke, ter les in lesne izdelke. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Rusija, kamor so izvozili 38,5 % celotnega izvoza. Ostali pomembni izvozni trgi so bili še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Nemčija. Največ je Belorusija v letu 2018 uvažala mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo, vozila  ter železo in jeklo. Največ so v letu 2018 uvozili iz Rusije, 58,6 % celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Ukrajina in Poljska.

 

Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 29,0 Mineralna goriva, olja 25,4
Stroji, jedrski reaktorji 9,6 Gnojila 9,6
Električna in elektronska oprema 6,7 Vozila 7,9
Vozila 5,8 Mlečni izdelki, jajca, med 6,1
Železo in jeklo 4,7 Les in lesni izdelki 4,2
 
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Rusija 58,6 Rusija 38,5
Kitajska 7,9 Ukrajina 12,1
Nemčija 4,7 Združeno kraljestvo 9,2
Ukrajina 3,6 Nizozemska 4,3
Poljska 3,1 Nemčija 4,3
Slovenija (33. mesto) 0,2 Slovenija (82. mesto) <0,1

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2016 znašale 17,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 4,4%. Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2016 znašale 0,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,7%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij 

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji Kitajska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in avtomobilskih delov.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018 
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Rusija 2.661,6
Kitajska 1.114,9
Nemčija 891,4
ZDA 468,1
Litva 446,2
Druge države 4.990,0
Skupaj 10.572,2
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 1.342,0
Orig. avtomobilski deli 1.132,8
Transport 1.036,5
Finančne storitve 1.003,9
Hrana in tobak 656,0
Drugi sektorji 5.401,2
Skupaj 10.572,2

 

 Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2018  

 

  
Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo