Belorusija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Belorusiji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,4 | 9,5 | 9,5 | 9,5 | 9,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 47++ | 47 | 47 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 48,8 | 48,0 | 47,3 | 48,2 | 43,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.170 | 5.073 | 4.994 | 5.076 | 4.526 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 167,5 | 163,4 | 158,1 | 158,6 | 154,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 17.762 | 17.286 | 16.686 | 16.709 | 16.300 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 2,4 | 2,9 | 2,4 | -2,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,4 | 5,3 | 4,8 | 6,0 | 11,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -35,6 | -34,5 | -31,7 | -27,9 | -23,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 32,7 | 31,5 | 28,2 | 25,4 | 20,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,7 | 5,3 | 9,4 | 7,3 | 3,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,4 | 5,0 | 11,3 | 11,5 | -1,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,2 | 1,3 | 1,4 | 1,1 | 1,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,0+ | 62,4 | 48,7 | 39,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 5,0+ | 13,3 | 12,3 | 9,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 62 | 62 | 65 | 71 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 37 | 38 | 37 | 50 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, julij 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Belorusija zabeležila 2,9 % rast BDP. BDP je dosegel 47,3 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo za leto 2019 2,4 % rast BDP, v letu 2020 pa 2,6 % rast.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,7 | 2,4 | 2,7 | n/a |
| Rast javne potrošnje | 0,7 | -0,8 | 0,5 | n/a |
| Rast investicij | 5,1 | 3,0 | 2,8 | n/a |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2018 je Belorusija izvozila za 28,2 mlrd EUR, uvozila pa za 31,7 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 3,5 mlrd EUR. Največ so v letu 2018 izvažali mineralna goriva, gnojila, vozila, mlečne izdelke, ter les in lesne izdelke. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Rusija, kamor so izvozili 38,5 % celotnega izvoza. Ostali pomembni izvozni trgi so bili še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Nemčija. Največ je Belorusija v letu 2018 uvažala mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo, vozila ter železo in jeklo. Največ so v letu 2018 uvozili iz Rusije, 58,6 % celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Ukrajina in Poljska.
Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 29,0 | Mineralna goriva, olja | 25,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,6 | Gnojila | 9,6 |
| Električna in elektronska oprema | 6,7 | Vozila | 7,9 |
| Vozila | 5,8 | Mlečni izdelki, jajca, med | 6,1 |
| Železo in jeklo | 4,7 | Les in lesni izdelki | 4,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 58,6 | Rusija | 38,5 |
| Kitajska | 7,9 | Ukrajina | 12,1 |
| Nemčija | 4,7 | Združeno kraljestvo | 9,2 |
| Ukrajina | 3,6 | Nizozemska | 4,3 |
| Poljska | 3,1 | Nemčija | 4,3 |
| Slovenija (33. mesto) | 0,2 | Slovenija (82. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2017 znašale 17,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 3,7 %. Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2017 znašale 0,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 9,6 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 11,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji Kitajska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in originalnih avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Rusija | 2.737,3 |
| Kitajska | 1.309,0 |
| Nemčija | 899,1 |
| ZDA | 475,7 |
| Litva | 443,0 |
| Druge države | 5.411,5 |
| Skupaj | 11.275,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 1.555,4 |
| Orig. avtomobilski deli | 1.145,1 |
| Transport | 1.045,1 |
| Finančne storitve | 965,0 |
| Lesni izdelki | 801,5 |
| Drugi sektorji | 5.763,7 |
| Skupaj | 11.275,7 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Mobile TeleSystems (MTS) | 503,3 |
| MTS Belarus | 379,3 |
| Velcom | 245,7 |
| Vakaru Medienos Grupe (Western Timber Group) (VMG) | 214,0 |
| Stadler Rail | 157,4 |
| Alidi | 73,3 |
| ALFA Bank | 42,2 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo