Bolgarija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Bolgariji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 65++ 65 65
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 61,9 58,0 60,6 56,1 52,2
 BDP per capita (v EUR): 8.982 8.345 8.679 7.975 7.363
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 152,2 143,9 147,3 132,9 132,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 22.089 20.736 21.080 18.881 18.743
 Rast BDP (v %): 5,7 -5,8 3,4 3,2 3,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,5 10,0 5,6 6,2 6,2
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,3 0,8 3,1 2,8 2,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -30,6 -26,7 -30,8 -29,7 -27,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 29,4 26,4 29,1 27,8 26,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 8,4 -11,3 2,0 1,7 5,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 12,2 -13,7 2,5 5,6 7,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,3 0,5 1,3 1,0 1,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 79,1+ 261,8 239,0 254,5
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 41,3+ 166,6 144,5 130,6
Stopnja tveganja države (op): / 37 36 35 35
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 61 59 50 39



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, julij 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača v Bolgariji je konec leta 2019 znašala 648,1 EUR, minimalna bruto plača pa 286,30 EUR.
 


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 5,6 -7,2 6,1 6,0
Rast javne potrošnje 6,6 15,0 2,5 -0,5
Rast investicij 2,0 -17,0 12,0 7,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, maj 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2019 je znašal izvoz blaga 29,1 mlrd EUR, uvoz pa 30,8 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2019 znašal -1,7 mlrd EUR. V letu 2019 je Bolgarija največ uvažala mineralna goriva in olja, strojno opremo, električno, elektronsko in strojno opremo, vozila ter plastiko. Največ so uvozili iz Nemčije (12,2 % od celotnega uvoza), Rusije, Italije, Romunije in Turčije. V izvozu je imela največji delež električna in elektronska oprema, sledijo mineralna goriva, strojna oprema, baker ter žita. Vodilni izvozni trg v letu 2019 je bila Nemčija (14,8 % od celotnega izvoza). Sledijo Romunija, Italija, Turčija in Grčija.

 

Bolgarija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 13,7 Električna in elektronska oprema 11,0
Električna in elektronska oprema 10,3 Mineralna goriva, olja 9,2
Stroji, jedrski reaktorji 10,1 Stroji, jedrski reaktorji 8,4
Vozila 7,1 Baker in bakreni izdelki 7,1
Plastika in plastični izdelki 4,5 Žita 4,6
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 12,2 Nemčija 14,8
Rusija 9,9 Romunija 8,7
Italija 7,5 Italija 7,4
Romunija 7,3 Turčija 7,2
Turčija 6,4 Grčija 6,8
Slovenija (24. mesto) 0,8 Slovenija (26. mesto) 0,8


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bolgariji so v letu 2016 znašale 37,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -6,1%. Celotne izhodne TNI Bolgarije so v letu 2016 znašale 2,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -2,0%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bolgariji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 54,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Italija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.


 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 6.365,3
ZDA 6.359,8
Italija 4.229,9
Španija 3.313,4
Avstrija 3.238,7
Druge države 31.161,3
Skupaj 54.668,8
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 12.521,3
Nepremičnine 11.333,1
Hrana in tobak 2.160,8
Kovine 2.062,8
Progr. opr. in IT storitve 1.496,2
Drugi sektorji 25.094,6
Skupaj 54.668,8
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019 
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Lukoil 1.203,3
CEZ 1.012,0
Dundee Precious Metals 470,1
ICS International Consulting 332,6
Hewlett-Packard (HP) 214,3
Groupama 121,8
Palfinger 80,8
 

 
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo