Bolgarija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Bolgariji

Statistični indikatorji  za obdobje 2020-2016

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 6,9 7,0 7,0 7,1 7,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 65 65 66
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 59,1 55,3 55,2 51,5 48,0
 BDP per capita (v EUR): 8.525 7.908 7.847 7.274 6.721
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 141,3 138,4 132.722 131,2 125,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 20.361 19.798 18.864 18.513 17.559
 Rast BDP (v %): 2,8 3,1 3,3 3,8 3,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 5,7 5,9 6,2 6,2 7,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,6 2,8 2,8 2,1 -0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -32,4 -30,5 -29,7 -27,7 -24,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 29,1 28,2 27,4 26,9 23,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,4 3,5 -0,8 5,8 8,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,6 4,6 3,7 7,5 4,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,1 1,3 1,7 2,5 1,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 121,9+ 239,0 253,4 206,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 69,9+ 144,5 132,1 105,5
Stopnja tveganja države (op): / 36 35 35 34
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 59 50 39 37



Opombe:                                                                                                           

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno sep 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2019.


BDP in struktura potrošnje

Leta 2018 je BDP zrasel za 3,3 %. V letu 2019 je napovedana rast BDP v višini 3,1 %, v letu 2020 2,8 % rast ter v letu 2021 3,2 % rast BDP.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 

 

 


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 7,2 4,1 3,0 3,8
Rast javne potrošnje 4,0 4,2 2,5 2,0
Rast investicij 7,5 2,8 1,7 3,5


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je znašal izvoz blaga 36,2 mlrd EUR, uvoz pa 40,3 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2018 znašal 4,1 mlrd EUR, kar predstavlja 2,5 % BDP. V letu 2018 je Bolgarija največ uvažala mineralna goriva in olja, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter rude. Največ so uvozili iz Nemčije (12,4 % od celotnega uvoza), Rusije, Italije, Romunije in Turčije. V izvozu je imela največji delež električna in elektronska oprema, sledijo baker, mineralna goriva, strojna oprema ter žita. Vodilni izvozni trg v letu 2018 je bila Nemčija (14,9 % od celotnega izvoza). Sledijo Italija, Romunija, Turčija in Grčija.

 

Bolgarija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 13,4 Električna in elektronska oprema 11,0
Stroji, jedrski reaktorji 10,4 Baker in izdelki iz bakra 8,9
Električna in elektronska oprema 9,7 Mineralna goriva, olja 8,5
Vozila 7,4 Stroji, jedrski reaktorji 8,1
Rude, žlindra in pepel 5,9 Žita 3,7
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 12,4 Nemčija 14,9
Rusija 9,7 Italija 8,7
Italija 7,5 Romunija 8,5
Romunija 6,9 Turčija 7,5
Turčija 6,1 Grčija 6,7
Slovenija (25. mesto) 0,7 Slovenija (26. mesto) 0,7


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bolgariji so v letu 2016 znašale 37,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -6,1%. Celotne izhodne TNI Bolgarije so v letu 2016 znašale 2,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -2,0%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bolgariji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 54,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Italija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.


 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 6.365,3
ZDA 6.359,8
Italija 4.229,9
Španija 3.313,4
Avstrija 3.238,7
Druge države 31.161,3
Skupaj 54.668,8
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 12.521,3
Nepremičnine 11.333,1
Hrana in tobak 2.160,8
Kovine 2.062,8
Progr. opr. in IT storitve 1.496,2
Drugi sektorji 25.094,6
Skupaj 54.668,8
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019 
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Lukoil 1.203,3
CEZ 1.012,0
Dundee Precious Metals 470,1
ICS International Consulting 332,6
Hewlett-Packard (HP) 214,3
Groupama 121,8
Palfinger 80,8
 

 
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo