Bosna in Hercegovina

Pregled gospodarskih gibanj v državi Bosni in Hercegovini

Statistični indikatorji  za obdobje 2020-2016

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 3,5 3,5 3,5 3,5 3,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 65 65 66
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 18,3 17,1 17,4 16,6 15,8
 BDP per capita (v EUR): 5.209 4.874 4.946 4.723 4.494
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 46,5 45,4 43,7 43,3 41,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 13.262 12.950 12.441 12.326 11.879
 Rast BDP (v %): 3,0 2,9 3,0 3,4 3,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 33,2 33,8 36,0 38,4 41,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,6 1,2 1,4 0,8 -1,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -8,9 -8,8 -9,0 -8,6 -7,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 5,1 5,0 5,2 4,8 3,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,0 2,9 5,9 11,8 9,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,2 4,4 3,2 7,7 6,8
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 466,0+ 782,6 732,8 678,5
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 323,4+ 560,3 517,6 433,5
Stopnja tveganja države (op): / 51 51 51 53
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 89 86 81 79



Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno okt 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, oktober 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je BiH zabeležila gospodarsko rast v višini 3 %. V letu 2019 naj bi bila rast 2,9 %, v letih 2020 in 2021 pa 3 % in 3,2 %. 

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 



 

(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 2,2 2,4 2,6 2,7
Rast javne potrošnje 0,6 0,7 1,4 0,5
Rast investicij 8,0 3,0 4,0 3,5



(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2019.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

BiH je imela v letu 2018 3,8 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja. Izvoz blaga je v letu 2018 znašal 5 mlrd EUR, uvoz blaga pa 8,8 mlrd EUR. BiH je v letu 2018 največ izvažala mineralna goriva, pohištvo in svetila, les, stroje in obutev. Največ je BiH izvozila v Nemčijo (14,6 % od celotnega izvoza), na Hrvaško, v Italijo, Slovenijo in Avstrijo. V uvozu predstavlja največji delež gorivo. Sledijo stroji, vozila, električna in elektronska oprema ter plastika in plastični izdelki. Glavni uvozni trg je bila v letu 2018 Nemčija, od koder so uvozili 11,9 % celotnega uvoza. Drugi pomembnejši uvozni trgi so še Italija, Hrvaška, Kitajska in SLovenija.

 

BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016- 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 14,8 Mineralna goriva, olja 9,8
Stroji, jedrski reaktorji 8,0 Pohištvo in svetila 9,4
Vozila 6,9 Les in lesni izdelki 6,7
Električna in elektronska oprema 5,8 Stroji, jedrski reaktorji 6,4
Plastika in plastični izdelki 5,3 Obutev 6,2
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 11,9 Nemčija 14,6
Italija 11,3 Hrvaška 12,3
Hrvaška 9,9 Italija 11,4
Kitajska 6,9 Slovenija (4. mesto) 8,9
Slovenija (5. mesto) 4,8 Avstrija 8,6


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bosni in Hercegovini so v letu 2017 znašale 7,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 4,5 %. Celotne izhodne TNI Bosne in Hercegovine so v letu 2017 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 13,4 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v BiH 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
  
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Nizozemska in Nemčija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Avstrija 1.443,9
Nizozemska 1.276,0
Nemčija 1.231,8
Turčija 708,8
Italija 681,9
Druge države 8.889,9
Skupaj 14.232,2
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 3.894,7
Nepremičnine 2.997,6
Premog, nafta, plin 1.828,1
Kovine 1.541,2
Finančne storitve 840,7
Drugi sektorji 2.817,3
Skupaj 14.232,2
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019  
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Interenergo 370,7
Volksbank Leasing 176,0
ArcelorMittal 167,3
Mercator 162,2
Komercijalna Banka 88,0
Zagrebacka Banka 88,0
Combis 43,0


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo