Bosna in Hercegovina 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Bosni in Hercegovini
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 66++ | 65 | 65 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 17,8 | 16,6 | 17,7 | 17,1 | 16,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.043 | 4.802 | 5.064 | 4.875 | 4.574 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 45,2 | 42,8 | 44,4 | 40,3 | 39,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.607 | 12.122 | 12.646 | 11.433 | 11.313 |
| Rast BDP (v %): | 3,5 | -5,0 | 2,7 | 3,6 | 3,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 16,5 | 18,0 | 15,7 | 18,4 | 20,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,3 | -0,3 | 1,1 | 2,8 | 0,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -8,8 | -8,4 | -9,3 | -9,2 | -8,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 4,7 | 4,6 | 5,2 | 5,3 | 4,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | -1,3 | -4,5 | 2,2 | 4,6 | 4,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | -0,5 | -4,3 | 1,1 | 2,1 | 5,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 0,3 | 0,3 | 0,5 | 0,4 | 0,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 588,0+ | 788,3 | 782,6 | 732,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 413,5+ | 541,0 | 560,3 | 517,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 52 | 51 | 51 | 53 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 90 | 89 | 86 | 81 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v BiH je novembra 2019 znašala 733,8 EUR. Minimalna bruto plača v BIH pa od januarja 2020 znaša 266,26 EUR.Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,4 | -3,1 | 3,5 | 2,5 |
| Rast javne potrošnje | 4,8 | 2,9 | -0,9 | 2,5 |
| Rast investicij | 5,3 | -11,5 | 7,6 | 3,6 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
BiH je imela v letu 2019 -4,3 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja. Izvoz blaga je v letu 2019 znašal 5,5 mlrd EUR, uvoz blaga pa 9,8 mlrd EUR. BiH je v letu 2019 največ izvažala pohištvo, mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo ter izdelke iz železa in jekla. Največ je BiH izvozila v Nemčijo (14,6 % od celotnega izvoza), na Hrvaško, v Srbijo, Italijo in Avstrijo. V uvozu predstavlja največji delež gorivo. Sledijo stroji, vozila, električna in elektronska oprema ter plastika in plastični izdelki. Glavna uvozna trga sta bila v letu 2019 Nemčija in Italija. Iz obeh držav so uvozili za 12 % celotnega uvoza. Drugi pomembnejši uvozni trgi so še Srbija, Hrvaška in Kitajska.
BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017- 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,0 | Pohištvo | 8,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,2 | Mineralna goriva, olja | 8,1 |
| Vozila | 7,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,0 |
| Električna in elektronska oprema | 5,9 | Električna in elektronska oprema | 6,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,4 | Izdelki iz železa in jekla | 6,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 12,0 | Nemčija | 14,6 |
| Nemčija | 12,0 | Hrvaška | 12,2 |
| Srbija | 11,1 | Srbija | 11,4 |
| Hrvaška | 10,4 | Italija | 11,3 |
| Kitajska | 7,4 | Avstrija | 9,5 |
| Slovenija (7. mesto) | 4,6 | Slovenija (6. mesto) | 8,8 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bosne in Hercegovine so v letu 2018 znašale 7,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,2 %. Celotne izhodne TNI Bosne in Hercegovine so v letu 2018 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 11,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bosni in Hercegovini 2018 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 15,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji Avstrija in Nizozemska. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 1.588,4 |
| Avstrija | 1.483,5 |
| Nizozemska | 1.309,3 |
| Turčija | 769,5 |
| Italija | 694,8 |
| Druge države | 9.248,2 |
| Skupaj | 15.093,6 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga |
Obseg investicij
(v mio EUR)
|
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 4.371,3 |
| Nepremičnine | 3.076,5 |
| Kovine | 1.581,3 |
| Finančne storitve | 862,7 |
| Hrana in pijače | 449,5 |
| Drugi sektorji | 4.752,3 |
| Skupaj | 15.093,6 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Interenergo | 380,3 |
| Volksbank Leasing | 180,6 |
| ArcelorMittal | 171,6 |
| Mercator | 166,4 |
| Komercijalna Banka | 90,3 |
| Zagrebacka Banka | 90,3 |
| Combis | 44,1 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
