Bosna in Hercegovina

Pregled gospodarskih gibanj v državi Bosni in Hercegovini

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 3,5 3,5 3,5 3,5 3,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 66++ 65 65
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 17,6 16,8 17,7 17,1 16,0
 BDP per capita (v EUR): 5.043 4.802 5.064 4.875 4.574
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 44,8 43,2 44,4 40,3 39,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 12.494 12.232 12.646 11.433 11.313
 Rast BDP (v %): 3,5 -5,0 2,7 3,6 3,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 16,5 18,0 15,7 18,4 20,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,3 -0,3 1,1 2,8 0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -8,6 -8,6 -9,8 -8,8 -8,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 4,6 4,7 5,5 5,1 4,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): -1,3 -4,5 2,2 4,6 4,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): -0,5 -4,3 1,1 2,1 5,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,3 0,3 0,5 0,4 0,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 120,5+ 788,9 782,6 732,5
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 84,1+ 541,0 560,3 517,6
Stopnja tveganja države (op): / 51 51 51 53
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 90 89 86 81




Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, maj 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača v BiH je novembra 2019 znašala 733,8 EUR. Minimalna bruto plača v BIH pa od januarja 2020 znaša 266,26 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 2,4 -3,1 3,5 2,5
Rast javne potrošnje 4,8 2,9 -0,9 2,5
Rast investicij 5,3 -11,5 7,6 3,6



(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, maj 2020.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

BiH je imela v letu 2019 -4,3 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja. Izvoz blaga je v letu 2019 znašal 5,5 mlrd EUR, uvoz blaga pa 9,8 mlrd EUR. BiH je v letu 2019 največ izvažala pohištvo, mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo ter izdelke iz železa in jekla. Največ je BiH izvozila v Nemčijo (14,6 % od celotnega izvoza), na Hrvaško, v Srbijo, Italijo in Avstrijo. V uvozu predstavlja največji delež gorivo. Sledijo stroji, vozila, električna in elektronska oprema ter plastika in plastični izdelki. Glavna uvozna trga sta bila v letu 2019 Nemčija in Italija. Iz obeh držav so uvozili za 12 % celotnega uvoza. Drugi pomembnejši uvozni trgi so še Srbija, Hrvaška in Kitajska.
 

BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017- 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 14,0 Pohištvo 8,8
Stroji, jedrski reaktorji 8,2 Mineralna goriva, olja 8,1
Vozila 7,4 Stroji, jedrski reaktorji 7,0
Električna in elektronska oprema 5,9 Električna in elektronska oprema 6,8
Plastika in plastični izdelki 5,4 Izdelki iz železa in jekla 6,8
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Italija 12,0 Nemčija 14,6
Nemčija 12,0 Hrvaška 12,2
Srbija 11,1 Srbija 11,4
Hrvaška 10,4 Italija 11,3
Kitajska 7,4 Avstrija 9,5
Slovenija (7. mesto) 4,6 Slovenija (6. mesto) 8,8


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bosni in Hercegovini so v letu 2017 znašale 7,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 4,5 %. Celotne izhodne TNI Bosne in Hercegovine so v letu 2017 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 13,4 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v BiH 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
  
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Nizozemska in Nemčija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Avstrija 1.443,9
Nizozemska 1.276,0
Nemčija 1.231,8
Turčija 708,8
Italija 681,9
Druge države 8.889,9
Skupaj 14.232,2
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 3.894,7
Nepremičnine 2.997,6
Premog, nafta, plin 1.828,1
Kovine 1.541,2
Finančne storitve 840,7
Drugi sektorji 2.817,3
Skupaj 14.232,2
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019  
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Interenergo 370,7
Volksbank Leasing 176,0
ArcelorMittal 167,3
Mercator 162,2
Komercijalna Banka 88,0
Zagrebacka Banka 88,0
Combis 43,0


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo