Bosna in Hercegovina 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Bosni in Hercegovini
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 69++ | 68 | 69 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 18,9 | 18,2 | 17,4 | 16,6 | 15,8 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.402 | 5.182 | 4.958 | 4.724 | 4.494 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 46,0 | 44,8 | 43,2 | 43,3 | 41,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 13.123 | 12.782 | 12.322 | 12.328 | 11.872 |
| Rast BDP (v %): | 2,7 | 2,9 | 3,1 | 3,5 | 3,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 35,3 | 35,7 | 36,0 | 38,4 | 41,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,7 | 1,5 | 1,4 | 1,2 | -1,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -9,0 | -8,9 | -8,8 | -8,6 | -7,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 5,3 | 5,2 | 5,0 | 4,8 | 3,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,0 | 4,0 | 6,0 | 11,8 | 9,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,2 | 4,0 | 5,5 | 7,7 | 6,8 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 0,5 | 0,5 | 0,4 | 0,4 | 0,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 783,0+ | 732,8 | 678,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 560,3+ | 517,6 | 433,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 51 | 51 | 53 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 89 | 86 | 81 | 79 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno februar 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2019 je BiH zabeležila gospodarsko rast v višini 3,1 %. BDP BiH je v letu 2018 dosegel 17,4 mlrd EUR. V letu 2019 naj bi bila rast 2,9 %, v letih 2020 in 2021 pa naj bi BIH beležila rast BDP v višini 2,7 % in 3,1 %. BDP naj bi po napovedih v letu 2021 dosegel 19,9 mlrd EUR.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,1 | 2,6 | 2,7 | 2,5 |
| Rast javne potrošnje | 2,0 | -0,3 | 1,0 | 0,5 |
| Rast investicij | 6,0 | 3,0 | 4,0 | 4,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015- 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,3 | Pohištvo in svetila | 10,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,8 | Mineralna goriva, olja | 8,3 |
| Vozila | 6,9 | Les in lesni izdelki | 7,0 |
| Električna in elektronska oprema | 6,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 6,4 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,2 | Obutev | 6,2 |
|
Vodilni uvozni trgi 2017
|
% od celote
|
Vodilni izvozni trgi 2017
|
% od celote
|
|---|---|---|---|
| Nemčija | 11,6 | Nemčija | 14,4 |
| Italija | 11,4 | Hrvaška | 11,6 |
| Srbija | 11,2 | Italija | 10,9 |
| Hrvaška | 10,1 | Srbija | 9,8 |
| Kitajska | 6,5 | Slovenija (5. mesto) | 8,8 |
| Slovenija (6. mesto) | 5,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v BIH so v letu 2016 znašale 6,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -5,8%. Celotne izhodne TNI BIH so v letu 2016 znašale 0,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -3,5%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v BiH 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Nizozemska in Nemčija. Največ investicij je na področju OVE in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avstrija | 1.441,8 |
| Nizozemska | 1.280,4 |
| Nemčija | 1.221,6 |
| Turčija | 768,5 |
| Italija | 755,5 |
| Druge države | 8.841,0 |
| Skupaj | 14.308,8 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 3.856,7 |
| Nepremičnine | 3.009,5 |
| Premog, nafta, plin | 1.890,9 |
| Kovine | 1.547,1 |
| Finančne storitve | 867,3 |
| Drugi sektorji | 2.819,2 |
| Skupaj | 14.308,8 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo