Bosna in Hercegovina 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Bosni in Hercegovini
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 66++ | 65 | 65 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 17,6 | 16,8 | 17,7 | 17,1 | 16,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.043 | 4.802 | 5.064 | 4.875 | 4.574 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 44,8 | 43,2 | 44,4 | 40,3 | 39,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.494 | 12.232 | 12.646 | 11.433 | 11.313 |
| Rast BDP (v %): | 3,5 | -5,0 | 2,7 | 3,6 | 3,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 16,5 | 18,0 | 15,7 | 18,4 | 20,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,3 | -0,3 | 1,1 | 2,8 | 0,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -8,6 | -8,6 | -9,8 | -8,8 | -8,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 4,6 | 4,7 | 5,5 | 5,1 | 4,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | -1,3 | -4,5 | 2,2 | 4,6 | 4,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | -0,5 | -4,3 | 1,1 | 2,1 | 5,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 0,3 | 0,3 | 0,5 | 0,4 | 0,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 231,3+ | 788,3 | 782,6 | 732,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 158,1+ | 541,0 | 560,3 | 517,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 51 | 51 | 53 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 90 | 89 | 86 | 81 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, julij 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v BiH je novembra 2019 znašala 733,8 EUR. Minimalna bruto plača v BIH pa od januarja 2020 znaša 266,26 EUR.Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,4 | -3,1 | 3,5 | 2,5 |
| Rast javne potrošnje | 4,8 | 2,9 | -0,9 | 2,5 |
| Rast investicij | 5,3 | -11,5 | 7,6 | 3,6 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, maj 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017- 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,0 | Pohištvo | 8,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,2 | Mineralna goriva, olja | 8,1 |
| Vozila | 7,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,0 |
| Električna in elektronska oprema | 5,9 | Električna in elektronska oprema | 6,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,4 | Izdelki iz železa in jekla | 6,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 12,0 | Nemčija | 14,6 |
| Nemčija | 12,0 | Hrvaška | 12,2 |
| Srbija | 11,1 | Srbija | 11,4 |
| Hrvaška | 10,4 | Italija | 11,3 |
| Kitajska | 7,4 | Avstrija | 9,5 |
| Slovenija (7. mesto) | 4,6 | Slovenija (6. mesto) | 8,8 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bosni in Hercegovini so v letu 2017 znašale 7,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 4,5 %. Celotne izhodne TNI Bosne in Hercegovine so v letu 2017 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 13,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v BiH 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Nizozemska in Nemčija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avstrija | 1.443,9 |
| Nizozemska | 1.276,0 |
| Nemčija | 1.231,8 |
| Turčija | 708,8 |
| Italija | 681,9 |
| Druge države | 8.889,9 |
| Skupaj | 14.232,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 3.894,7 |
| Nepremičnine | 2.997,6 |
| Premog, nafta, plin | 1.828,1 |
| Kovine | 1.541,2 |
| Finančne storitve | 840,7 |
| Drugi sektorji | 2.817,3 |
| Skupaj | 14.232,2 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Interenergo | 370,7 |
| Volksbank Leasing | 176,0 |
| ArcelorMittal | 167,3 |
| Mercator | 162,2 |
| Komercijalna Banka | 88,0 |
| Zagrebacka Banka | 88,0 |
| Combis | 43,0 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
