Brazilija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Braziliji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 212,1 | 210,7 | 209,2 | 207,7 | 206,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 25++ | 25 | 25 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.604,6 | 1.574,6 | 1.580,5 | 1.817,0 | 1.617,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 7.566 | 7.471 | 7.559 | 8.752 | 7.847 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.973,8 | 2.905,0 | 2.810,2 | 2.865,5 | 2.843,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 14.025 | 13.790 | 13.432 | 13.796 | 13.802 |
| Rast BDP (v %): | 2,4 | 2,5 | 1,2 | 1,1 | -3,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,0 | 11,4 | 12,2 | 11,8 | 12,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,9 | 3,8 | 3,7 | 3,4 | 8,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -185,7 | -175,4 | -161,9 | -135,6 | -125,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 219,3 | 208,6 | 203,0 | 192,2 | 166,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,2 | 4,8 | 3,1 | 5,2 | 0,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,9 | 6,0 | 4,7 | 5,0 | -10,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 78,3 | 77,1 | 74,8 | 60,6 | 65,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 50,8+ | 50,7 | 39,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 216,7+ | 182,5 | 182,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 50 | 50 | 50 | 50 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 109 | 125 | 123 | 121 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Brazilija zabeležila rast BDP v višini 1,2 %. V letu 2019 je napovedana 2,5 % rast, v letu 2020 2,4 % rast ter v letu 2021 2,6 % rast BDP. V letu 2021 naj bi BDP po napovedih dosegel 1.685,3 mlrd EUR.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,8 | 2,3 | 2,2 | 2,4 |
| Rast javne potrošnje | -0,5 | -0,5 | -0,2 | -0,2 |
| Rast investicij | 2,0 | 4,5 | 4,6 | 4,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Brazilija je v letu 2017 uvozila za 135,6 mlrd EUR, izvozila pa za 192,2 mlrd blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 56,6 mlrd EUR, kar predstavlja 3,1 % BDP. V letu 2017 je Brazilija največ izvažala oljna semena, rudnine, mineralna goriva, vozila in meso. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska, kamor so izvozili 21,8 % od celotnega izvoza. Drugi izvozni trgi v letu 2017 so še ZDA, Argentina, Nizozemska in Japonska. Uvažali so največ mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila ter organske kemikalije. Največ so v letu 2017 uvozili iz Kitajske (18,1 % od celotnega uvoza), ZDA, Argentine, Nemčije in Južne Koreje.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,3 | Oljna semena in plodovi | 11,9 |
| Električna in elektronska oprema | 13,8 | Rude, žlindra in pepel | 10,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,6 | Mineralna goriva, olja | 9,8 |
| Vozila | 7,5 | Vozila | 6,8 |
| Organski kemijski proizvodi | 5,6 | Meso in užitni klavniški proizvodi | 6,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 18,1 | Kitajska | 21,8 |
| ZDA | 16,7 | ZDA | 12,5 |
| Argentina | 6,3 | Argentina | 8,1 |
| Nemčija | 6,1 | Nizozemska | 4,2 |
| Južna Koreja | 3,5 | Japonska | 2,4 |
| Slovenija (70. mesto) | <0,1 | Slovenija (60. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2016 znašale 563,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -1,0%. Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2016 znašale 155,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -5,5%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 306,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Španija. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 71.123,8 |
| Nemčija | 24.969,0 |
| Španija | 23.133,9 |
| Združeno kraljestvo | 23.014,6 |
| Italija | 22.158,6 |
| Druge države | 141.680,8 |
| Skupaj | 306.081,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kovine | 51.713,8 |
| Komunikacije | 49.505,2 |
| Orig. avtomobilski deli | 37.448,4 |
| Finančne storitve | 32.933,7 |
| Kemikalije | 11.315,3 |
| Drugi sektorji | 123.164,7 |
| Skupaj | 306.081,1 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo