Brazilija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Braziliji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 213,3 | 211,8 | 210,1 | 208,5 | 206,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 25++ | 25 | 25 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.759,1 | 1.702,5 | 1.641,2 | 1.597,5 | 1.825,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 8.250 | 8.035 | 7.813 | 7.661 | 8.823 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.296,6 | 3.249,6 | 3.145,5 | 2.883,1 | 2.893,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 15.457 | 15.345 | 14.964 | 13.831 | 13.991 |
| Rast BDP (v %): | 2,3 | 2,4 | 1,2 | 1,3 | 1,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,1 | 10,5 | 11,0 | 11,6 | 11,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,8 | 4,3 | 3,7 | 3,7 | 3,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -179,1 | -167,7 | -158,4 | -158,1 | -136,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 208,8 | 205,5 | 199,7 | 203,0 | 193,0 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,4 | 1,7 | -3,0 | 4,0 | 4,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,6 | 4,6 | 1,8 | 8,3 | 6,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 57,8 | 57,1 | 55,4 | 66,3 | 61,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 51,3+ | 50,8 | 50,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 172+ | 216,8 | 182,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 48 | 50 | 50 | 50 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 124 | 109 | 125 | 123 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Braziliji je decembra 2019 znašala 498,3 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa od februarja 2020 znaša 222,5 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,8 | 2,0 | 2,5 | 2,3 |
| Rast javne potrošnje | -0,5 | -0,2 | -0,2 | -0,1 |
| Rast investicij | 3,0 | 5,0 | 5,0 | 4,4 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Brazilija je v letu 2018 uvozila za 161,9 mlrd EUR, izvozila pa za 203 mlrd blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 41,1 mlrd EUR, kar predstavlja 2,6 % BDP. V letu 2018 je Brazilija največ izvažala oljna semena, mineralna goriva, rudnine, stroje in meso. Vodilni izvozni trg v letu 2018 je bila Kitajska, kamor so izvozili 26,8 % od celotnega izvoza. Drugi izvozni trgi v letu 2018 so še ZDA, Argentina, Nizozemska in Čile. Uvažali so največ mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila ter organske kemikalije. Največ so v letu 2018 uvozili iz Kitajske (19,2 % od celotnega uvoza), ZDA, Argentine, Nemčije in Južne Koreje.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,5 | Oljna semena in plodovi | 14,0 |
| Električna in elektronska oprema | 12,0 | Mineralna goriva, olja | 12,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,5 | Rude, žlindra in pepel | 9,9 |
| Vozila | 7,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 6,2 |
| Organski kemijski proizvodi | 5,9 | Meso in užitni klavniški proizvodi | 5,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 19,2 | Kitajska | 26,8 |
| ZDA | 16,2 | ZDA | 12,1 |
| Argentina | 6,1 | Argentina | 6,2 |
| Nemčija | 5,8 | Nizozemska | 5,4 |
| Južna Koreja | 3,0 | Čile | 2,7 |
| Slovenija (70. mesto) | <0,1 | Slovenija (52. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2017 znašale 688,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 2,3 %. Celotne izhodne TNI Brazilijae so v letu 2017 znašale 317,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 2,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 311,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 69.261,0 |
| Nemčija | 27.366,1 |
| Združeno kraljestvo | 22.865,0 |
| Španija | 22.452,4 |
| Italija | 21.548,5 |
| Druge države | 148.198,9 |
| Skupaj | 311.692,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kovine | 52.644,3 |
| Komunikacije | 39.792,0 |
| Orig. avtomobilski deli | 37.849,8 |
| Finančne storitve | 34.608,9 |
| Kemikalije | 12.210,1 |
| Drugi sektorji | 134.587,2 |
| Skupaj | 311.692,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| General Motors (GM) | 4.238,6 |
| ArcelorMittal | 3.799,5 |
| Santander Group | 1.107,1 |
| Nestle | 1.018,0 |
| Cargill | 715,5 |
| Siemens | 534,1 |
| IBM | 456,4 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
