Brazilija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Braziliji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved
 

Statistični indikatorji  za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 213,3 211,8 210,1 208,5 206,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 25++ 25 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.621,6 1.440,4 1.642,4 1.597,5 1.825,1
 BDP per capita (v EUR): 7.598 6.800 7.813 7.661 8.823
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 3.203,6 3.063,6 3.127,7 2.883,1 2.893,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 15.018 14.464 14.884 13.831 13.991
 Rast BDP (v %): 4,5 -5,5 1,1 1,3 1,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 13,4 17,4 11,0 11,6 11,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,7 3,9 3,7 3,7 3,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -166,8 -153,4 -165,2 -158,1 -136,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 202,8 189,0 201,6 203,0 193,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,4 -7,3 -2,5 4,0 4,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 7,0 -6,3 1,1 8,3 6,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 61,5 50,1 65,6 66,3 61,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 16,6+ 51,2 50,8 50,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 50,8+ 172,0 216,8 182,5
Stopnja tveganja države (op): / 51 50 50 50
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 124 109 125 123



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, julij 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača v Braziliji je decembra 2019 znašala 498,3 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa od februarja 2020 znaša 222,5 EUR.
 

 Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 1,8 -5,6 4,3 2,8
Rast javne potrošnje -0,4 2,0 -1,0 -0,1
Rast investicij 2,2 -12,0 9,0 4,4


(*) EIU napoved.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Brazilija je v letu 2019 uvozila za 165,2 mlrd EUR, izvozila pa za 201,6 mlrd blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 36,4 mlrd EUR. V letu 2019 je Brazilija največ izvažala mineralna goriva, oljna semena, rudnine, meso ter stroje. Vodilni izvozni trg v letu 2019 je bila Kitajska, kamor so izvozili 28,1 % od celotnega izvoza. Drugi pomembnejši izvozni trgi v letu 2019 so še ZDA, Nizozemska, Argentina in Japonska. Uvažali so največ mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila ter organske kemikalije. Največ so v letu 2019 uvozili iz Kitajske (19,9 % od celotnega uvoza), ZDA, Argentine, Nemčije in Južne Koreje.
 

Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 13,5 Mineralna goriva, olja 13,4
Električna in elektronska oprema 12,5 Oljna semena in plodovi 11,8
Stroji, jedrski reaktorji 12,0 Rude, žlindre in pepeli 11,3
Vozila 6,9 Meso in užitni klavnični proizvodi 6,8
Organski kemijski proizvodi 6,2 Stroji, jedrski reaktorji 5,6
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Kitajska 19,9 Kitajska 28,1
ZDA 17,1 ZDA 13,3
Argentina 6,0 Nizozemska 4,5
Nemčija 5,8 Argentina 4,3
Južna Koreja 2,7 Japonska 2,4
Slovenija (74. mesto) <0,1 Slovenija (62. mesto) 0,1

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2017 znašale 688,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 2,3 %. Celotne izhodne TNI Brazilijae so v letu 2017 znašale 317,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 2,4 %.



 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 311,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.

  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 69.261,0
Nemčija 27.366,1
Združeno kraljestvo 22.865,0
Španija 22.452,4
Italija 21.548,5
Druge države 148.198,9
Skupaj 311.692,4
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Kovine 52.644,3
Komunikacije 39.792,0
Orig. avtomobilski deli 37.849,8
Finančne storitve 34.608,9
Kemikalije 12.210,1
Drugi sektorji 134.587,2
Skupaj 311.692,4
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019 
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
General Motors (GM) 4.238,6
ArcelorMittal 3.799,5
Santander Group 1.107,1
Nestle 1.018,0
Cargill 715,5
Siemens 534,1
IBM 456,4
 
 


 Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo