Brazilija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Braziliji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 213,3 | 211,8 | 210,1 | 208,5 | 206,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 25++ | 25 | 25 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.336,5 | 1.271,2 | 1.642,4 | 1.597,5 | 1.825,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 6.261 | 6.000 | 7.813 | 7.661 | 8.823 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.869,4 | 2.750,5 | 2.875,0 | 2.652,5 | 2.670,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 13.450 | 12.991 | 13.679 | 12.720 | 12.912 |
| Rast BDP (v %): | 2,7 | -5,5 | 1,1 | 1,3 | 1,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 13,2 | 18,3 | 11,0 | 11,6 | 11,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,8 | 2,7 | 3,7 | 3,7 | 3,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -159,1 | -146,7 | -165,2 | -158,1 | -136,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 194,5 | 185,0 | 201,6 | 203,0 | 193,0 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,5 | -0,9 | -2,5 | 4,0 | 4,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,7 | -8,2 | 1,1 | 8,3 | 6,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 62,1 | 49,6 | 65,6 | 66,3 | 61,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 22+ | 51,2 | 50,8 | 50,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 80+ | 172,0 | 216,8 | 182,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 50 | 50 | 50 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 124 | 109 | 125 | 123 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Braziliji je decembra 2019 znašala 498,3 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa od februarja 2020 znaša 222,5 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,8 | -7,5 | 3,4 | 2,9 |
| Rast javne potrošnje | -0,4 | 3,0 | -1,0 | -0,1 |
| Rast investicij | 2,2 | -15,0 | 7,0 | 4,4 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Brazilija je v letu 2019 uvozila za 165,2 mlrd EUR, izvozila pa za 201,6 mlrd blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 36,4 mlrd EUR. V letu 2019 je Brazilija največ izvažala mineralna goriva, oljna semena, rudnine, meso ter stroje. Vodilni izvozni trg v letu 2019 je bila Kitajska, kamor so izvozili 28,1 % od celotnega izvoza. Drugi pomembnejši izvozni trgi v letu 2019 so še ZDA, Nizozemska, Argentina in Japonska. Uvažali so največ mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila ter organske kemikalije. Največ so v letu 2019 uvozili iz Kitajske (19,9 % od celotnega uvoza), ZDA, Argentine, Nemčije in Južne Koreje.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,5 | Mineralna goriva, olja | 13,4 |
| Električna in elektronska oprema | 12,5 | Oljna semena in plodovi | 11,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,0 | Rude, žlindre in pepeli | 11,3 |
| Vozila | 6,9 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 6,8 |
| Organski kemijski proizvodi | 6,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 19,9 | Kitajska | 28,1 |
| ZDA | 17,1 | ZDA | 13,3 |
| Argentina | 6,0 | Nizozemska | 4,5 |
| Nemčija | 5,8 | Argentina | 4,3 |
| Južna Koreja | 2,7 | Japonska | 2,4 |
| Slovenija (74. mesto) | <0,1 | Slovenija (62. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2018 znašale 579,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 16,7 %. Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2018 znašale 194,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 7,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2018 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 340,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Španija. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 72.959,6 |
| Nemčija | 29.993,4 |
| Španija | 25.675,4 |
| Združeno kraljestvo | 25.384,6 |
| Italija | 22.172,4 |
| Druge države | 164.590,2 |
| Skupaj | 340.775,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kovine | 55.232,6 |
| Komunikacije | 41.407,2 |
| Finančne storitve | 36.755,6 |
| Obnovljivi viri energije | 30.494,3 |
| Kemikalije | 12.480,7 |
| Drugi sektorji | 164.405,0 |
| Skupaj | 340.775,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Fiat Chrysler Automobiles (Fiat) | 9.893,4 |
| General Motors (GM) | 4.371,1 |
| Volkswagen | 2.996,3 |
| Nestle | 1.310,1 |
| Santander Group | 1.136,0 |
| Cargill | 734,2 |
| IBM | 443,4 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
