Črna gora

Pregled gospodarskih gibanj v državi Črni gori

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 46++ 46 46
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4,9 4,7 4,6 4,2 3,9
 BDP per capita (v EUR): 7.818 7.553 7.326 6.795 6.332
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 10,6 10,3 10,0 9,8 9,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 16.966 16.583 15.984 15.740 15.090
 Rast BDP (v %): 3,0 2,5 3,7 4,3 2,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 0,0 0,0 16,1 16,1 17,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,8 2,0 2,8 2,4 -0,3
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -2,3 -2,4 -2,3 -2,2 -2,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,9 4,4 5,7 8,7 3,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): -2,3 2,1 4,9 11,0 12,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,0 0,0 0,0 0,5 0,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 100,6+ 96,2 86,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 14,1+ 11,5 10,5
Stopnja tveganja države (op): / 48 48 48 49
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 50 42 51 48
  

Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   IMF/EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018.
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: IMF; WB; Factiva, marec 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je imela Črna gora 3,7 % gospodarsko rast, BDP pa je dosegel 4,6 mlrd EUR. V letu 2019 analitiki napovedujejo 2,5 %, v letu 2020 3 % in v letu 2021 3,1 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 



 



(*) IMF napoved.

Vir: IMF; WB; Factiva, marec 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v l. 2017 znašal 1,9 mlrd EUR, kar predstavlja 43,9 % BDP. V letu 2017 je Črna gora izvozila za 0,4 mlrd EUR, uvozila pa za 2,2 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali aluminij, rude, vozila, mineralna goriva ter železo in jeklo. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2016 je bila Srbija, kamor so izvozili za 25,6 % celotnega izvoza. Sledijo Madžarska, BiH, Kitajska in Italija. Uvažali so največ mineralna goriva, vozila, stroje, električno in elektronsko opremo ter izdelke iz železa in jekla. Srbija je najpomembnejši uvozni trg, od koder so v letu 2016 uvozili za 22,3 % celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Nemčija, Kitajska, Italija in BIH.

 

Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 8,0 Aluminij, izdelki iz aluminija 18,9
Vozila 7,9 Rude, žlindra in pepel 18,4
Stroji, jedrski reaktorji 7,7 Vozila 7,6
Električna in elektronska oprema 7,6 Mineralna goriva, olja 7,4
Izdelki iz železa in jekla 3,9 Železo in jeklo 6,2
 
Vodilni uvozni trgi 2016 % od celote Vodilni izvozni trgi 2016 % od celote
Srbija 22,3 Srbija 25,6
Nemčija 10,5 Madžarska 10,9
Kitajska 9,0 BIH 8,3
Italija 7,4 Kitajska 5,9
BIH 5,5 Italija 5,4
Slovenija (9. mesto) 2,3 Slovenija (6. mesto) 4,7


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni gori so v letu 2016 znašale 49,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 1,9%. Celotne izhodne TNI Črne gore so v letu 2016 znašale 4,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 28,0%.

 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 4,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in Kanada. Največ investicij je na področju hotelskega sektorja in turizma ter premoga, nafte in plina.


Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 1.201,4
Nemčija 565,6
Kanada 308,6
ZAE 271,4
Turčija 256,7
Druge države 2.541,1
Skupaj 4.935,5
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Hoteli in turizem 1.709,7
Premog, nafta, plin 893,4
Obnovljivi viri energije 851,2
Nepremičnine 550,8
Transport 178,2
Drugi sektorji 759,8
Skupaj 4.935,5


 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo