Črna gora

Pregled gospodarskih gibanj v državi Črni gori

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 46++ 46 46
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4,9 4,7 4,6 4,2 3,9
 BDP per capita (v EUR): 7.818 7.553 7.326 6.795 6.332
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 10,6 10,3 10,0 9,8 9,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 16.966 16.583 15.984 15.740 15.090
 Rast BDP (v %): 3,0 2,5 3,7 4,3 2,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 0,0 0,0 16,1 16,1 17,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,8 2,0 2,8 2,4 -0,3
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -2,3 -2,4 -2,3 -2,2 -2,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,9 4,4 5,7 8,7 3,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): -2,3 2,1 4,9 11,0 12,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,0 0,0 0,0 0,5 0,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 42,0+ 100,4 96,2 86,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 5,4+ 14,1 11,5 10,5
Stopnja tveganja države (op): / 48 48 48 49
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 50 42 51 48
  

Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   IMF/EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avg 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: IMF; WB; Factiva, avgust 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je imela Črna gora 3,7 % gospodarsko rast, BDP pa je dosegel 4,6 mlrd EUR. V letu 2019 analitiki napovedujejo 2,5 %, v letu 2020 3 % in v letu 2021 3,1 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 



 



(*) IMF napoved.

Vir: IMF; WB; Factiva, marec 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v l. 2018 znašal 1,9 mlrd EUR, kar predstavlja 42,5 % BDP. V letu 2018 je Črna gora izvozila za 0,4 mlrd EUR, uvozila pa za 2,3 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali aluminij, rude, farmecevtske izdelke, vozila, ter železo in jeklo. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Srbija, kamor so izvozili za 17,8 % celotnega izvoza. Sledijo, BiH, Kitajska, Madžarska in Turčija. Uvažali so največ mineralna goriva, vozila, električno in elektronsko opremo, stroje,  ter plastiko in plastične izdelke. Srbija je najpomembnejši uvozni trg, od koder so v letu 2017 uvozili za 21,5 % celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Kitajska, Nemčija, Italija in BIH.

 

Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 9,1 Aluminij, izdelki iz aluminija 21,2
Vozila 7,6 Rude, žlindra in pepel 15,9
Električna in elektronska oprema 6,7 Farmacavtski proizvodi 7,8
Stroji, jedrski reaktorji 6,4 Vozila 6,8
Plastika in plastični izdelki 4,2 Železo in jeklo 6,6
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Srbija 21,5 Srbija 17,8
Kitajska 9,6 BIH 12,7
Nemčija 8,5 Hong Kong, Kitajska 8,5
Italija 7,3 Madžarska 8,5
BIH 6,6 Turčija 6,0
Slovenija (9. mesto) 2,4 Slovenija (6. mesto) 5,4


Vir: Factiva; ITC, junij 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni gori so v letu 2017 znašale 4,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 4,4 %. Celotne izhodne TNI Črne gore so v letu 2017 znašale 0,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala -16,9 %.

 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 6,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledijo pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju hotelirstva in turizma ter premoga, nafte in plina.



Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 1.196,8
ZDA 640,2
Nemčija 563,5
Španija 347,3
Turčija 344,6
Druge države 3.614,1
Skupaj 6.779,8
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Hoteli in turizem 3.519,5
Premog, nafta, plin 890,0
Obnovljivi viri energije 848,0
Nepremičnine 543,8
Komunikacije 186,9
Drugi sektorji 791,6
Skupaj 6.779,8



Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Qatari Diar 497,4
CETMA (Centro Di Progettazione, Design e Tecnologie dei Materiali) 285,1
Intereuropa 114,2
Telenor Montenegro 108,7
Audax Renovables (Fersa Energias Renovables) 93,4
Ziraat Bank 38,5
Abu Dhabi Financial Group (ADFG) 12,8


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo