Črna gora

Pregled gospodarskih gibanj v državi Črni gori

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018 

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 46 46
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 5,1 4,7 4,2 4,9 4,7
 BDP per capita (v EUR): 8.225 7.491 6.744 7.949 7.504
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 12,1 11,0 10,5 12,5 11,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 19.348 17.649 16.888 20.042 17.973
 Rast BDP (v %): 5,5 9,0 -15,2 4,1 5,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): / / / 15,1 15,2
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,0 0,4 -0,2 0,4 2,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -2,2 -2,0 -1,7 -2,5 -2,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,4 0,4 0,4 0,5 0,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 27,4 57,5 -48,5 7,3 11,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,2 14,0 -19,7 2,1 9,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 0,5 0,4 0,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 49,8+ 81,4 104,4 100,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 9,3+ 22,7 12,4 14,1
Stopnja tveganja države (op): / 49 48 48 48
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / 50 50 42
  

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU,IMF; Factiva, september 2021.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača v Črni gori je decembra 2020 znašala 786 EUR, minimalna bruto plača pa v letu 2021 znaša 331,3 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021*
Rast zasebne potrošnje -9,1 10,9
Rast javne potrošnje 2,5 -1,7
Rast investicij -7,5 -8,4
 

(*) EIU/IMF napoved.

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2021.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v l. 2020 znašal -1,4 mlrd EUR. V letu 2020 je Črna gora izvozila za 0,4 mlrd EUR, uvozila pa za 1,7 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali mineralna goriva, aluminij, rude, les in farmecevtske izdelke. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2020 je bila Srbija, kamor so izvozili za 28,3 % celotnega izvoza. Sledijo Slovenija, Madžarska, BIH in Kitajska. V letu 2020 so največ uvažali električno in elektronsko opremo, stroje, mineralna goriva, vozila ter farmacevtske izdelke. Srbija je za Črno goro najpomembnejši uvozni trg, od koder so v letu 2020 uvozili za 19,8 % celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Kitajska, Nemčija, Italija in BIH.

 

Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Električna in elektronska oprema 8,5 Mineralna goriva, olja 16,7
Stroji, jedrski reaktorji 8,4 Aluminij in aluminijasti izdelki 16,4
Mineralna goriva, olja 8,0 Rude, žlindre in pepeli 9,2
Vozila 6,3 Les in lesni izdelki 8,8
Farmacevtski izdelki 5,4 Farmacevtski izdelki 6,7
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Srbija 19,8 Srbija 28,3
Kitajska 10,4 Slovenija (2. mesto) 10,0
Nemčija 9,7 Madžarska 6,3
Italija 6,4 Bosna in Hercegovina 6,2
Bosna in Hercegovina 5,7 Kitajska 6,2
Slovenija (11. mesto) 1,9 / /


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni gori so v letu 2018 znašale 4,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,4 %. Celotne izhodne TNI Črne gore so v letu 2018 znašale 0,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -5,4 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Črni gori 2019-2020 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 7,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Azerbajdžan, sledita pa ji Italija in ZDA. Največ investicij je na področju hotelirstva, turizma in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Azerbajdžan 1.243,8
Italija 1.228,1
ZDA 926,8
Španija 615,7
Nemčija 578,2
Druge države 4.087,2
Skupaj 7.603,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Hoteli in turizem 4.127,7
Obnovljivi viri energije 993,2
Premog, nafta, plin 913,2
Nepremičnine 556,3
Komunikacije 187,1
Drugi sektorji 825,6
Skupaj 7.603,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Nikki Beach Worldwide 516,1
Qatari Diar 510,4
CETMA (Centro Di Progettazione. Design e Tecnologie dei Materiali) 292,6
Intereuropa 117,2
Telenor Montenegro 112,2
Ziraat Bank 39,5
Abu Dhabi Financial Group (ADFG) 13,2

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo