Črna gora

Pregled gospodarskih gibanj v državi Črni gori

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017 

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 46++ 46 46
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4,8 4,6 4,9 4,6 4,3
 BDP per capita (v EUR): 7.714 7.375 7.778 7.332 6.884
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 11,2 10,5 11,3 10,1 9,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 17.939 16.825 17.775 16.138 15.781
 Rast BDP (v %): 6,5 -9,0 3,6 5,1 4,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): / / 15,1 15,2 16,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 0,9 0,7 0,4 2,6 2,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -2,6 -2,6 -2,5 -2,3 -2,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,5 0,5 0,4 0,4 0,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,2 2,7 2,7 7,3 2,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 1,5 -2,4 2,3 9,7 8,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / / 0,4 0,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 22,9+ 104,4 100,4 96,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 4,5+ 12,4 14,1 11,5
Stopnja tveganja države (op): / 48 48 48 48
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 50 50 42 51
  

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar (posodobljeno junij 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU,IMF; Factiva, junij 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača v Črni gori je decembra 2019 znašala 776 EUR, minimalna bruto plača pa 222 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 2,9 -9,1 10,9
Rast javne potrošnje 1,5 2,5 -1,7
Rast investicij -1,5 -7,5 -8,4
 

(*) EIU/IMF napoved.

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, maj 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v l. 2019 znašal -2,1 mlrd EUR. V letu 2019 je Črna gora izvozila za 0,4 mlrd EUR, uvozila pa za 2,5 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali aluminij, rude, farmecevtske izdelke, železo in jeklo ter rude. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Srbija, kamor so izvozili za 23,6 % celotnega izvoza. Sledijo Madžarska, BIH, Slovenija in Poljska. V letu 2019 so največ uvažali mineralna goriva, vozila, stroje, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke. Srbija je za Črno goro najpomembnejši uvozni trg, od koder so v letu 2018 uvozili za 19,3 % celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Kitajska, Nemčija, Italija in Grčija.

 

Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 9,4 Aluminij in aluminijasti izdelki 20,3
Vozila 7,8 Rude, žlindre in pepeli 15,5
Stroji, jedrski reaktorji 7,2 Farmacevtski izdelki 9,2
Električna in elektronska oprema 6,2 Železo in jeklo 6,9
Farmacevtski izdelki 4,0 Vozila 6,4
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Srbija 19,3 Srbija 23,6
Kitajska 10,1 Madžarska 11,7
Nemčija 9,2 Bosna in Hercegovina 7,8
Italija 7,5 Slovenija (4. mesto) 7,1
Grčija 6,5 Poljska 4,5
Slovenija (9. mesto) 2,2 / <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni gori so v letu 2017 znašale 4,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 4,4 %. Celotne izhodne TNI Črne gore so v letu 2017 znašale 0,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala -16,9 %.

 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 6,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledijo pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju hotelirstva in turizma ter premoga, nafte in plina.



Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 1.196,8
ZDA 640,2
Nemčija 563,5
Španija 347,3
Turčija 344,6
Druge države 3.614,1
Skupaj 6.779,8
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Hoteli in turizem 3.519,5
Premog, nafta, plin 890,0
Obnovljivi viri energije 848,0
Nepremičnine 543,8
Komunikacije 186,9
Drugi sektorji 791,6
Skupaj 6.779,8



Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Qatari Diar 497,4
CETMA (Centro Di Progettazione, Design e Tecnologie dei Materiali) 285,1
Intereuropa 114,2
Telenor Montenegro 108,7
Audax Renovables (Fersa Energias Renovables) 93,4
Ziraat Bank 38,5
Abu Dhabi Financial Group (ADFG) 12,8


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo