Danska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Danski
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,8 | 5,8 | 5,8 | 5,7 | 5,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 136++ | 137 | 136 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 308,9 | 305,0 | 298,1 | 292,1 | 281,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 53.278 | 52.820 | 51.813 | 50.952 | 49.214 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 283,4 | 278,9 | 271,3 | 277,3 | 261,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 48.898 | 48.295 | 47.147 | 48.366 | 45.800 |
| Rast BDP (v %): | 1,6 | 1,9 | 0,9 | 2,3 | 2,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,0 | 3,9 | 4,0 | 4,2 | 4,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,1 | 1,1 | 0,8 | 1,1 | 0,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -92,9 | -89,0 | -86,4 | -83,8 | -77,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 107,4 | 105,2 | 101,8 | 100,3 | 94,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,6 | 2,1 | 0,7 | 3,6 | 3,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 1,9 | 3,7 | 3,6 | 4,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 4,8 | 1,9 | 6,7 | 2,1 | 6,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 30,4+ | 331,6 | 304,6 | 280,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 9,1+ | 110,6 | 98,7 | 84,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 17 | 18 | 17 | 18 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 3 | 3 | 3 | 2 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
BDP in struktura potrošnje
Danska je ena najbogatejših evropskih držav. V letu 2018 je zabeležila 0,9 % rast BDP, ki je znašal 298,1 mlrd EUR. Za leto 2019 je napovedana 1,9 % rast, za leti 2020 in 2021 pa 1,6 % in 1,9 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,4 | 1,9 | 1,8 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 0,3 | 0,8 | 1,1 | 0,9 |
| Rast investicij | 6,0 | 2,8 | 2,3 | 3,1 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Danska ima zelo odprto gospodarstvo. EU ostaja najpomembnejša trgovinska partnerica. V letu 2017 je Danska uvozila za 84,1 mlrd EUR, izvozila pa za 100,6 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 16,5 mlrd EUR, kar predstavlja 5,8 % BDP. Največ so izvozili v Nemčijo (14,3 % od celotnega izvoza), na Švedsko, v Združeno kraljestvo, na Norveško in v ZDA. Največ so v letu 2017 izvažali stroje, farmacevtske izdelke, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Uvozili so največ iz Nemčije (21,4 %), Švedske, Nizozemske, Kitajske in Norveške. Največ so v letu 2017 uvažali stroje in opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva in farmacevtske izdelke.
Danska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 13,9 |
| Električna in elektronska oprema | 9,9 | Farmacevtski izdelki | 12,7 |
| Vozila | 8,3 | Električna in elektronska oprema | 8,6 |
| Mineralna goriva, olja | 5,9 | Mineralna goriva, olja | 4,6 |
| Farmacevtski izdelki | 4,4 | Optična, tehn. in medic. oprema | 4,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 21,4 | Nemčija | 14,3 |
| Švedska | 11,9 | Švedska | 10,7 |
| Nizozemska | 7,7 | Združeno kraljestvo | 7,4 |
| Kitajska | 7,3 | Norveška | 5,8 |
| Norveška | 5,0 | ZDA | 4,4 |
| Slovenija (36. mesto) | 0,3 | Slovenija (66. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Danskem so v letu 2016 znašale 112,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 6,2%. Celotne izhodne TNI Danske so v letu 2016 znašale 182,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 0,1%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Danskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 17,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Norveška in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 5.239,0 |
| Norveška | 2.104,8 |
| Nemčija | 1.911,5 |
| Združeno kraljestvo | 1.658,3 |
| Švedska | 1.266,1 |
| Druge države | 4.856,8 |
| Skupaj | 17.036,5 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 4.060,9 |
| Nepremičnine | 2.225,2 |
| Transport | 1.366,6 |
| Finančne storitve | 1.261,8 |
| Progr. opr. in IT storitve | 1.113,5 |
| Drugi sektorji | 7.008,4 |
| Skupaj | 17.036,5 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo