Egipt

Pregled gospodarskih gibanj v državi Egiptu

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.

 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 102,1 100,1 98,1 97,1 95,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 96++ 99 97
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 373,7 341,1 282,5 211,1 172,1
 BDP per capita (v EUR): 3.664 3.407 2.884 2.178 1.805
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.307,2 1.249,5 1.177,9 1.035,3 1.002,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 12.810 12.487 12.009 10.661 10.531
 Rast BDP (v %): 5,5 5,1 5,6 5,3 2,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,6 7,7 8,0 9,9 11,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 5,7 6,7 9,2 14,4 29,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -55,6 -55,8 -55,6 -55,8 -53,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 27,3 26,1 25,4 23,7 20,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,2 4,6 -2,1 31,6 81,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 1,4 -0,4 -8,9 10,6 56,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 7,5 6,6 6,3 5,8 6,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 81,3+ 51,0 42,3
Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 69,4+ 112,6 47,3
Stopnja tveganja države (op): / 50 49 48 48
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 114 120 128 122



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna mesečna plača je v Egiptu v letu 2019 znašala 115,75 EUR bruto. Povprečna mesečna bruto plača v letu 2020 znaša 648,22 EUR.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019* 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 0,9 2,1 3,0 3,5
Rast javne potrošnje 2,8 3,1 2,9 2,7
Rast investicij 13,5 11,0 9,8 9,6


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Egipt ima velik strukturni trgovinski primanjkljaj. Egipt je v letu 2018 uvozil za 57,8 mlrd EUR, izvozil pa za 24,6 mlrd EUR blaga. Trgovinski primanjkljaj je znašal 33,2 mlrd EUR, kar predstavlja 15,7 % BDP. Egipt največ izvaža mineralna goriva, plastiko in plastične izdelke, električno in elektronsko opremo, drage kamne, ter sadje in oreščke. Vodilni izvozni trg v letu 2018 je bila Italija (7 % od celotnega izvoza). Sledijo Turčija, ZAE, ZDA in Savdska Arabija. V letu 2018 je Egipt največ uvažal mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila in žita. Največ je Egipt v letu 2018 uvažal iz Kitajske (14,2 % od celotnega uvoza), sledijo Savdska Arabija, ZDA, Rusija in Nemčija.
 

Egipt - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 17,4 Mineralna goriva, olja 24,5
Električna in elektronska oprema 8,3 Plastika in plastični izdelki 6,1
Stroji, jedrski reaktorji 8,0 Električna in elektronska oprema 5,3
Vozila 5,9 Biseri, dragi kamni, kovine 5,0
Žita 5,6 Sadje in oreščki 4,8

 

Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Kitajska 14,2 Italija 7,0
Savdska Arabija 7,0 Turčija 6,9
ZDA 6,7 ZAE 6,8
Rusija 6,0 ZDA 5,9
Nemčija 5,1 Savdska Arabija 4,9
Slovenija (72. mesto) 0,1 Slovenija (50. mesto) 0,4


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egiptu so v letu 2017 znašale 97,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 7,8 %. Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2017 znašale 6,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 2,8 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Egiptu 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 200,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZAE, sledita pa jim Kitajska in Italija. Največ investicij je na področju nepremičnin ter premoga, nafte in plina.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZAE 42.714,9
Kitajska 24.227,0
Italija 12.123,8
Savdska Arabija 10.194,9
Združeno kraljestvo 10.077,4
Druge države 101.493,7
Skupaj 200.831,5
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 75.627,6
Premog, nafta, plin 70.479,3
Obnovljivi viri energije 8.321,8
Hoteli in turizem 4.976,7
Hrana in tobak 4.589,4
Drugi sektorji 36.836,9
Skupaj 200.831,5


Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Eni SpA (Eni) 8.254,6
Dana Gas 5.568,4
Savola 570,0
IBM 281,5
Credit Agricole Egypt 197,7
BNP Paribas 115,2
Abu Dhabi Islamic Bank 76,0


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo