Estonija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Estoniji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018
| 2022* | 2021* | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 30 | 30 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 31,7 | 28,9 | 26,7 | 28,1 | 26,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 23.937 | 21.800 | 20.163 | 21.212 | 19.645 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 46,9 | 43,3 | 43,1 | 45,6 | 40,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 35.370 | 32.681 | 32.485 | 34.411 | 30.627 |
| Rast BDP (v %): | 3,7 | 4,5 | -5,2 | 5,0 | 4,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,0 | 6,1 | 7,8 | 4,4 | 5,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,2 | 1,4 | 0,2 | 2,3 | 3,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -18,0 | -17,2 | -16,9 | -15,9 | -14,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 17,5 | 16,0 | 15,8 | 14,9 | 13,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,8 | 7,0 | -8,8 | 6,2 | 4,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,7 | 8,5 | -11,5 | 3,7 | 5,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,5 | 1,5 | 1,6 | 1,6 | 2,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 6,2+ | 44,3 | 68,8 | 61,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2,0+ | 16,2 | 21,6 | 13,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 24 | 26 | 25 | 23 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | 18 | 16 | 12 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2021 (posodobljeno maj 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2021.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Estoniji v letu 2021 ostaja na 584 EUR. Povprečna mesečna bruto plača je v Q3 2020 znašala 1.441 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2020 | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,1 | 3,6 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | 3,2 | 0,9 | 0,8 |
| Rast investicij | 13,0 | 4,4 | 4,7 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2021.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Estonija je v letu 2019 uvozila za 15,3 mlrd EUR, izvozila pa za 14,5 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -0,8 mlrd EUR. Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, les in lesne izdelke, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2019 je bila Finska, kamor so izvozili za 16,2 % celotnega izvoza. V letu 2019 so največ uvažali mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, vozila, stroje, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2019 uvozili iz Finske (12,6 % od celotnega uvoza), Nemčije, Litve, Švedske in Latvije.
Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 12,6 | Električna in elektronska oprema | 14,5 |
| Električna in elektronska oprema | 12,5 | Mineralna goriva, olja | 11,7 |
| Vozila | 10,8 | Les in lesni izdelki | 10,5 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 9,2 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,3 | Pohištvo | 7,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Finska | 12,6 | Finska | 16,2 |
| Nemčija | 10,1 | Švedska | 10,5 |
| Litva | 9,7 | Latvija | 9,1 |
| Švedska | 9,4 | ZDA | 6,8 |
| Latvija | 8,7 | Nemčija | 6,3 |
| Slovenija (35. mesto) | 0,2 | Slovenija (52. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2018 znašale 20,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,7 %. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2018 znašale 6,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 9,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2018 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Finska | 2.481,6 |
| Švedska | 1.335,6 |
| Rusija | 720,5 |
| Norveška | 628,9 |
| Združeno kraljestvo | 538,9 |
| Druge države | 4.798,3 |
| Skupaj | 10.503,8 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 1.629,8 |
| Komunikacije | 1.218,6 |
| Transport | 934,0 |
| Finančne storitve | 908,7 |
| Obnovljivi viri energije | 896,2 |
| Drugi sektorji | 4.916,5 |
| Skupaj | 10.503,8 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Tele2 Estonia | 223,0 |
| Elisa Eesti | 181,2 |
| Eolane Tallinn (Elcoteq Tallinn) | 179,8 |
| Nordea Pank | 150,5 |
| DnB NORD | 120,4 |
| ABB (Asea Brown Boveri) | 91,1 |
| Hkscan Oyj | 72,6 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
