Estonija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Estoniji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 30++ | 30 | 30 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 28,4 | 27,0 | 25,4 | 23,6 | 21,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 21.633 | 20.527 | 19.262 | 17.938 | 16.426 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 40,6 | 39,7 | 38,1 | 37,9 | 36,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 30.943 | 30.151 | 28.898 | 28.834 | 27.535 |
| Rast BDP (v %): | 2,4 | 3,1 | 3,7 | 4,9 | 3,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,5 | 5,6 | 5,8 | 5,8 | 6,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,9 | 3,2 | 3,4 | 3,4 | 0,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -14,8 | -14,2 | -13,7 | -12,8 | -12,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 14,0 | 13,4 | 12,7 | 12,0 | 11,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,5 | 2,6 | 1,5 | 3,5 | 5,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 3,0 | 5,2 | 3,6 | 5,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,5 | 1,4 | 1,5 | 1,4 | 0,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 22,8+ | 61,8 | 50,7 | 35,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 6,2+ | 13,7 | 9,3 | 8,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 24 | 23 | 26 | 23 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 16 | 12 | 12 | 11 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, julij 2019.
BDP in struktura potrošnje
Estonska gospodarska rast v je v letu 2018 znašala 3,7 %, BDP pa je dosegel 25,4 mlrd EUR. Napoved za leto 2019 je 3,1 % gospodarska rast, za leti 2020 in 2021 pa 2,4 % in 3,1 %.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,0 | 4,3 | 4,1 | 4,1 |
| Rast javne potrošnje | -0,3 | 2,5 | 2,2 | 1,8 |
| Rast investicij | 1,3 | 5,2 | 4,0 | 4,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Estonija ima zelo odprto gospodarstvo. Estonija je v letu 2018 uvozila za 13,7 mlrd EUR, izvozila pa za 12,7 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 1 mlrd EUR, kar predstavlja 4,2 % BDP. Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, les in lesne izdelke, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2018 je bila Finska, kamor so izvozili za 15,1 % celotnega izvoza. V letu 2018 so največ uvažali mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2018 uvozili iz Nemčije (10 % od celotnega uvoza), Rusije, Finske, Kitajske in Litve.
Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,8 | Električna in elektronska oprema | 16,0 |
| Električna in elektronska oprema | 13,9 | Mineralna goriva, olja | 14,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,3 | Les in lesni izdelki | 10,1 |
| Vozila | 9,6 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,7 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,1 | Pohištvo in svetila | 7,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 10,0 | Finska | 15,1 |
| Rusija | 9,8 | Švedska | 10,4 |
| Finska | 9,4 | Latvija | 9,1 |
| Kitajska | 8,4 | Rusija | 8,8 |
| Litva | 6,0 | ZDA | 6,9 |
| Slovenija (41. mesto) | 0,2 | Slovenija (56. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2016 znašale 17,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -4,3%. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2016 znašale 5,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,6%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Finska | 2.338,0 |
| Švedska | 1.309,7 |
| Rusija | 705,3 |
| Norveška | 577,4 |
| Združeno kraljestvo | 525,8 |
| Druge države | 4.521,1 |
| Skupaj | 9.977,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 1.552,8 |
| Komunikacije | 1.189,0 |
| Finančne storitve | 883,6 |
| Obnovljivi viri energije | 839,9 |
| Transport | 566,0 |
| Drugi sektorji | 5.545,8 |
| Skupaj | 9.977,2 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Tele2 Estonia | 215,2 |
| Elisa Eesti | 175,9 |
| Eolane Tallinn (Elcoteq Tallinn) | 173,0 |
| Nordea Pank | 146,7 |
| DnB NORD | 117,3 |
| ABB (Asea Brown Boveri) | 88,8 |
| airBaltic | 65,2 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo