Estonija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Estoniji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.

 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 30++ 30 30
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 31,3 29,8 27,4 25,7 23,6
 BDP per capita (v EUR): 23.665 22.464 20.700 19.492 17.938
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 46,2 45,6 44,1 39,7 39,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 34.905 34.381 33.259 30.084 29.641
 Rast BDP (v %): 2,5 2,4 3,3 3,9 4,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 5,3 5,2 4,1 5,4 5,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,0 2,5 2,4 3,4 3,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -16,5 -16,2 -15,3 -14,1 -12,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 16,0 15,3 14,5 13,5 12,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,1 2,6 2,7 4,6 3,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,7 3,5 4,4 6,2 3,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,6 1,6 1,5 0,9 1,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 69,1+ 61,8 50,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 21,7+ 13,7 9,1
Stopnja tveganja države (op): / 25 25 23 26
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 18 16 12 12



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača v Estoniji je septembra 2019 znašala 1.397 EUR, minimalna bruto plača pa 540 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 3,9 3,8 3,6 3,6
Rast javne potrošnje 0,9 0,8 0,7 0,9
Rast investicij 4,5 3,9 4,1 4,4


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Estonija ima zelo odprto gospodarstvo. Estonija je v letu 2018 uvozila za 13,7 mlrd EUR, izvozila pa za 12,7 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 1 mlrd EUR, kar predstavlja 4,2 % BDP.  Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, les in lesne izdelke, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2018 je bila Finska, kamor so izvozili za 15,1 % celotnega izvoza. V letu 2018 so največ uvažali mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2018 uvozili iz Nemčije (10 % od celotnega uvoza), Rusije, Finske, Kitajske in Litve.
 

Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 14,8 Električna in elektronska oprema 16,0
Električna in elektronska oprema 13,9 Mineralna goriva, olja 14,7
Stroji, jedrski reaktorji 10,3 Les in lesni izdelki 10,1
Vozila 9,6 Stroji, jedrski reaktorji 8,7
Plastika in plastični izdelki 4,1 Pohištvo in svetila 7,3
 
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 10,0 Finska 15,1
Rusija 9,8 Švedska 10,4
Finska 9,4 Latvija 9,1
Kitajska 8,4 Rusija 8,8
Litva 6,0 ZDA 6,9
Slovenija (41. mesto) 0,2 Slovenija (56. mesto) 0,1

 

Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2016 znašale 17,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -4,3%. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2016 znašale 5,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,6%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Finska 2.338,0
Švedska 1.309,7
Rusija 705,3
Norveška 577,4
Združeno kraljestvo 525,8
Druge države 4.521,1
Skupaj 9.977,2
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 1.552,8
Komunikacije 1.189,0
Finančne storitve 883,6
Obnovljivi viri energije 839,9
Transport 566,0
Drugi sektorji 5.545,8
Skupaj 9.977,2



Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Tele2 Estonia 215,2
Elisa Eesti 175,9
Eolane Tallinn (Elcoteq Tallinn) 173,0
Nordea Pank 146,7
DnB NORD 117,3
ABB (Asea Brown Boveri) 88,8
airBaltic 65,2



Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo