Estonija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Estoniji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 30++ | 30 | 30 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 28,4 | 27,0 | 25,4 | 23,6 | 21,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 21.633 | 20.527 | 19.262 | 17.938 | 16.426 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 40,6 | 39,7 | 38,1 | 37,9 | 36,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 30.943 | 30.151 | 28.898 | 28.834 | 27.535 |
| Rast BDP (v %): | 2,4 | 3,1 | 3,7 | 4,9 | 3,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,5 | 5,6 | 5,8 | 5,8 | 6,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,9 | 3,2 | 3,4 | 3,4 | 0,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -14,8 | -14,2 | -13,7 | -12,8 | -12,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 14,0 | 13,4 | 12,7 | 12,0 | 11,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,5 | 2,6 | 1,5 | 3,5 | 5,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 3,0 | 5,2 | 3,6 | 5,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,5 | 1,4 | 1,5 | 1,4 | 0,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 11,8+ | 61,8 | 50,7 | 35,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2,2+ | 13,8 | 9,3 | 8,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 24 | 23 | 26 | 23 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 16 | 12 | 12 | 11 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, maj 2019.
BDP in struktura potrošnje
Estonska gospodarska rast v je v letu 2018 znašala 3,7 %, BDP pa je dosegel 25,4 mlrd EUR. Napoved za leto 2019 je 3,1 % gospodarska rast, za leti 2020 in 2021 pa 2,4 % in 3,1 %.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,0 | 4,3 | 4,1 | 4,1 |
| Rast javne potrošnje | -0,3 | 2,5 | 2,2 | 1,8 |
| Rast investicij | 1,3 | 5,2 | 4,0 | 4,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Estonija ima zelo odprto gospodarstvo. Estonija je v letu 2017 uvozila za 12,8 mlrd EUR, izvozila pa za 11,9 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 0,9 mlrd EUR, kar predstavlja 3,8 % BDP. Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, les in lesne izdelke, mineralna goriva, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Finska, kamor so izvozili za 16,1 % celotnega izvoza. V letu 2017 so največ uvažali električno in elektronsko opremo, vozila, stroje, mineralna goriva ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2017 uvozili iz Finske (14 % od celotnega uvoza), Nemčije, Litve, Švedske in Latvije.
Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 15,0 | Električna in elektronska oprema | 17,1 |
| Vozila | 10,2 | Les in lesni izdelki | 10,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,1 | Mineralna goriva, olja | 9,7 |
| Mineralna goriva, olja | 9,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,4 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,4 | Pohištvo in svetila | 8,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Finska | 14,0 | Finska | 16,1 |
| Nemčija | 10,7 | Švedska | 13,5 |
| Litva | 8,8 | Latvija | 9,1 |
| Švedska | 8,5 | Nemčija | 7,3 |
| Latvija | 8,2 | Rusija | 7,2 |
| Slovenija (35, mesto) | 0,2 | Slovenija (57. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2016 znašale 17,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -4,3%. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2016 znašale 5,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,6%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Finska | 2.219,5 |
| Švedska | 1.199,7 |
| Rusija | 701,4 |
| Norveška | 579,0 |
| Združeno kraljestvo | 526,6 |
| Druge države | 4.762,7 |
| Skupaj | 9.989,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 1.531,7 |
| Komunikacije | 1.041,1 |
| Obnovljivi viri energije | 1.018,6 |
| Finančne storitve | 908,3 |
| Transport | 568,0 |
| Drugi sektorji | 5.700,8 |
| Skupaj | 9.989,0 |
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo