Estonija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Estoniji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 30++ 30 30
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 32,3 28,7 27,7 25,7 23,6
 BDP per capita (v EUR): 24.354 21.668 20.995 19.483 17.912
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 44,1 40,1 42,7 38,2 37,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 33.404 30.373 31.891 28.895 28.434
 Rast BDP (v %): 6,1 -5,9 4,3 4,8 5,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,7 6,0 4,4 5,4 5,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,6 0,7 2,3 3,4 3,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -17,4 -16,1 -15,3 -14,1 -12,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 16,2 15,0 14,5 13,5 12,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 9,3 -13,7 2,7 4,6 3,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 10,0 -14,0 4,4 6,2 3,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,6 1,6 2,7 1,3 1,7
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 23,1+ 68,8 61,8 50,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 9,1+ 21,6 13,7 9,1
Stopnja tveganja države (op): / 26 25 23 26
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 18 16 12 12



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača v Estoniji je septembra 2019 znašala 1.397 EUR, minimalna bruto plača pa 540 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 4,3 -7,6 5,1 3,6
Rast javne potrošnje 3,1 3,3 3,2 0,9
Rast investicij 2,9 -16,9 13,0 4,4


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Estonija je v letu 2019 uvozila za 15,3 mlrd EUR, izvozila pa za 14,5 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -0,8 mlrd EUR.  Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, les in lesne izdelke, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2019 je bila Finska, kamor so izvozili za 16,2 % celotnega izvoza. V letu 2019 so največ uvažali mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, vozila, stroje, ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2019 uvozili iz Finske (12,6 % od celotnega uvoza), Nemčije, Litve, Švedske in Latvije.
 

Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 12,6 Električna in elektronska oprema 14,5
Električna in elektronska oprema 12,5 Mineralna goriva, olja 11,7
Vozila 10,8 Les in lesni izdelki 10,5
Stroji, jedrski reaktorji 10,3 Stroji, jedrski reaktorji 9,2
Plastika in plastični izdelki 4,3 Pohištvo 7,8
 
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Finska 12,6 Finska 16,2
Nemčija 10,1 Švedska 10,5
Litva 9,7 Latvija 9,1
Švedska 9,4 ZDA 6,8
Latvija 8,7 Nemčija 6,3
Slovenija (35. mesto) 0,2 Slovenija (52. mesto) 0,1

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2018 znašale 20,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,7 %. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2018 znašale 6,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 9,3 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Finska 2.481,6
Švedska 1.335,6
Rusija 720,5
Norveška 628,9
Združeno kraljestvo 538,9
Druge države 4.798,3
Skupaj 10.503,8
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 1.629,8
Komunikacije 1.218,6
Transport 934,0
Finančne storitve 908,7
Obnovljivi viri energije 896,2
Drugi sektorji 4.916,5
Skupaj 10.503,8
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Tele2 Estonia 223,0
Elisa Eesti 181,2
Eolane Tallinn (Elcoteq Tallinn) 179,8
Nordea Pank 150,5
DnB NORD 120,4
ABB (Asea Brown Boveri) 91,1
Hkscan Oyj 72,6

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo