Finska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,6 | 5,6 | 5,5 | 5,5 | 5,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 18++ | 18 | 18 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 248,1 | 240,9 | 233,6 | 223,7 | 215,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 44.462 | 43.317 | 42.158 | 40.511 | 39.150 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 233,5 | 229,5 | 223,6 | 225,9 | 216,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.849 | 41.266 | 40.353 | 40.900 | 39.350 |
| Rast BDP (v %): | 1,8 | 1,8 | 2,2 | 2,8 | 2,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,4 | 7,4 | 7,5 | 8,6 | 8,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,6 | 1,4 | 1,2 | 0,8 | 0,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -66,6 | -64,1 | -62,4 | -58,0 | -52,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 69,3 | 66,6 | 63,8 | 59,7 | 53,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 2,9 | 2,0 | 7,5 | 3,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,2 | 2,4 | 2,8 | 3,5 | 5,6 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 12,6 | 13,2 | 11,7 | 12,6 | 4,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,0+ | 93,0 | 85,4 | 52,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 11,9+ | 82,4 | 68,2 | 71,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 17 | 18 | 16 | 15 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 17 | 13 | 13 | 12 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2014
Vir: EIU; Factiva, maj 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je finski BDP zrasel za 2,2 % in dosegel 233,6 mlrd EUR. V letu 2019 in 2020 naj bi BDP zrasel za 1,8 %, v letu 2021 pa naj bi dosegel 2 % rast.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,4 | 2,0 | 1,8 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 1,8 | 0,9 | 0,7 | 0,8 |
| Rast investicij | 4,1 | 3,7 | 3,5 | 3,2 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Finska je v letu 2017 izvozila za 59,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 57,8 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 2,1 mlrd EUR, kar predstavlja 0,9 % BDP. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2017 izvozila v Nemčijo (14 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, Nizozemska, ZDA in Rusija. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter vozil. Uvažali so v letu 2017 največ iz Nemčije (15,2 % od celotnega uvoza), Rusije, Švedske, Kitajske in Nizozemske.
Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 12,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,1 | Papir in karton | 11,9 |
| Električna in elektronska oprema | 9,5 | Električna in elektronska oprema | 8,5 |
| Vozila | 9,0 | Mineralna goriva, olja | 7,9 |
| Blago široke potrošnje | 5,1 | Vozila | 7,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 15,2 | Nemčija | 14,0 |
| Rusija | 13,1 | Švedska | 10,2 |
| Švedska | 10,9 | Nizozemska | 6,7 |
| Kitajska | 7,3 | ZDA | 6,5 |
| Nizozemska | 4,6 | Rusija | 5,6 |
| Slovenija (45. mesto) | 0,2 | Slovenija (65. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2016 znašale 72,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,1%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2016 znašale 100,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -8,6%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 22,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij ter programske opreme in IT storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 3.132,3 |
| Švedska | 2.953,3 |
| Nemčija | 2.649,5 |
| Združeno kraljestvo | 1.906,8 |
| Rusija | 1.624,3 |
| Druge države | 10.100,7 |
| Skupaj | 22.366,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 2.488,4 |
| Progr. opr. in IT storitve | 2.086,2 |
| Kovine | 2.077,2 |
| Transport | 1.842,3 |
| Finančne storitve | 1.507,1 |
| Drugi sektorji | 12.365,4 |
| Skupaj | 22.366,7 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo