Finska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,6 5,5 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 18++ 18 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 248,1 240,9 233,6 223,7 215,4
 BDP per capita (v EUR): 44.462 43.317 42.158 40.511 39.150
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 233,5 229,5 223,6 225,9 216,6
 BDP per capita (PPP, v EUR): 41.849 41.266 40.353 40.900 39.350
 Rast BDP (v %): 1,8 1,8 2,2 2,8 2,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,4 7,4 7,5 8,6 8,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,6 1,4 1,2 0,8 0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -66,6 -64,1 -62,4 -58,0 -52,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 69,3 66,6 63,8 59,7 53,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,7 2,9 2,0 7,5 3,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,2 2,4 2,8 3,5 5,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 12,6 13,2 11,7 12,6 4,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 93,0+ 85,4 52,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 82,4+ 68,2 71,9
Stopnja tveganja države (op): / 17 18 16 15
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 17 13 13 12


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2014

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2019.

 

BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je finski BDP zrasel za 2,2 % in dosegel 233,6 mlrd EUR. V letu 2019 in 2020 naj bi BDP zrasel za 1,8 %, v letu 2021 pa naj bi dosegel 2 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 















(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 1,4 2,0 1,8 2,0
Rast javne potrošnje 1,8 0,9 0,7 0,8
Rast investicij 4,1 3,7 3,5 3,2


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Finska je v letu 2017 izvozila za 59,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 57,8 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 2,1 mlrd EUR, kar predstavlja 0,9 % BDP. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2017 izvozila v Nemčijo (14 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, Nizozemska, ZDA in Rusija. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter vozil. Uvažali so v letu 2017 največ iz Nemčije (15,2 % od celotnega uvoza), Rusije, Švedske, Kitajske in Nizozemske.
 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 13,5 Stroji, jedrski reaktorji 12,7
Stroji, jedrski reaktorji 12,1 Papir in karton 11,9
Električna in elektronska oprema 9,5 Električna in elektronska oprema 8,5
Vozila 9,0 Mineralna goriva, olja 7,9
Blago široke potrošnje 5,1 Vozila 7,1
 
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 15,2 Nemčija 14,0
Rusija 13,1 Švedska 10,2
Švedska 10,9 Nizozemska 6,7
Kitajska 7,3 ZDA 6,5
Nizozemska 4,6 Rusija 5,6
Slovenija (45. mesto) 0,2 Slovenija (65. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2016 znašale 72,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,1%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2016 znašale 100,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -8,6%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 22,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij ter programske opreme in IT storitev.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 3.132,3
Švedska 2.953,3
Nemčija 2.649,5
Združeno kraljestvo 1.906,8
Rusija 1.624,3
Druge države 10.100,7
Skupaj 22.366,7
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 2.488,4
Progr. opr. in IT storitve 2.086,2
Kovine 2.077,2
Transport 1.842,3
Finančne storitve 1.507,1
Drugi sektorji 12.365,4
Skupaj 22.366,7

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.



Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo