Finska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,6 5,5 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 18 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 248,1 238,7 237,7 240,2 234,0
 BDP per capita (v EUR): 44.650 43.019 42.907 43.414 42.369
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 252,6 237,8 243,8 254,2 232,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 45.481 42.846 43.991 45.944 42.110
 Rast BDP (v %): 2,2 2,3 -2,8 1,3 1,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,1 7,7 7,8 6,7 7,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,5 1,3 0,4 1,1 1,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -67,6 -65,3 -56,5 -62,6 -62,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 68,9 66,9 59,8 64,8 63,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,8 4,4 -6,6 6,7 1,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,9 4,5 -6,6 2,2 5,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 7,1 5,7 3,2 14,1 -9,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 51,6+ 93,6 93,8 90,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 43,8+ 81,9 84,7 82,6
Stopnja tveganja države (op): / 16 18 17 18
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / 20 17 13



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2021 (posodobljeno september 2021).
(/)  Podatek ni na voljo.

 
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2016

 

Vir: EIU; Factiva, september 2021.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače, povprečna bruto mesečna plača pa je v Q3 2020 znašala 3.605 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje -4,9 3,7 2,3 1,4
Rast javne potrošnje 2,3 0,9 0,9 0,6
Rast investicij -3,1 1,2 2,5 3,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2021.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Finska je v letu 2020 izvozila za 57,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 56,1 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 1,6 mlrd EUR. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2020 izvozila v Nemčijo (13,5 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Kitajska. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, električne in elektronske opreme, vozil ter mineralnih goriv. Uvažali so v letu 2020 največ iz Nemčije (15,4 % od celotnega uvoza), Švedske, Rusije, Kitajske in Nizozemske. Največ so uvozili strojev, mineralnih goriv, električne in elektronske opreme ter vozil.
 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 12,7 Stroji, jedrski reaktorji 14,4
Mineralna goriva, olja 10,5 Papir in karton 10,4
Električna in elektronska oprema 10,1 Električna in elektronska oprema 8,0
Vozila 9,3 Vozila 7,3
Ostalo blago 5,1 Mineralna goriva, olja 7,0
 
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 15,4 Nemčija 13,5
Švedska 11,0 Švedska 10,4
Rusija 9,7 ZDA 8,3
Kitajska 9,0 Nizozemska 6,5
Nizozemska 4,6 Kitajska 5,2
Slovenija (43. mesto) 0,2 Slovenija (60. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2018 znašale 57,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2018 znašale 79,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1%.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 23,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 3.743,9
Švedska 3.262,5
Nemčija 2.785,0
Združeno kraljestvo 1.706,9
Rusija 1.601,2
Druge države 10.465,6
Skupaj 23.565,0
   
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Komunikacije 3.208,9
Transport 2.836,2
Progr. opr. in IT storitve 2.422,1
Kovine 2.113,5
Finančne storitve 1.357,2
Drugi sektorji 12.369,5
Skupaj 23.565,0
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Google 1.507,5
Pelican Self Storage 586,5
Hetzner Online 291,8
DB Schenker 276,4
Borealis 250,8
Nordea Bank (Nordea) 239,7
Boliden (New Boliden) 196,8
 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 



Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo