Finska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,5 5,5 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 18++ 18 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 241,6 228,0 240,0 233,9 225,7
 BDP per capita (v EUR): 43.553 41.147 43.379 42.353 40.949
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 253,4 241,5 249,1 230,8 231,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 45.674 43.575 45.031 41.786 41.993
 Rast BDP (v %): 4,9 -6,5 1,0 1,6 3,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,0 9,0 6,7 7,4 8,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,1 0,4 1,1 1,2 0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -55,9 -51,5 -62,2 -62,7 -58,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 58,2 52,4 65,4 63,6 59,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,7 -16,7 7,2 1,7 8,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,7 -15,1 2,2 5,5 4,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 6,5 -9,0 6,5 -9,1 14,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 22,8+ 93,5 90,4 85,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 12,4+ 84,1 82,6 67,6
Stopnja tveganja države (op): / 15 17 18 16
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 20 17 13 13



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2015

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače, povprečna bruto mesečna plača pa je septembra 2019 znašala 3.540 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 1,0 -5,2 4,9 2,4
Rast javne potrošnje 0,9 4,0 -0,3 0,8
Rast investicij -0,8 -13,0 6,0 2,5


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, maj 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Finska je v letu 2019 izvozila za 65,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 62,2 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 3,2 mlrd EUR. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2019 izvozila v Nemčijo (14 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Rusija. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, mineralnih goriv, vozil ter električne in elektronske opreme. Uvažali so v letu 2019 največ iz Nemčije (17,4 % od celotnega uvoza), Švedske, Rusije, Nizozemske in Kitajske. Največ so uvozili mineralnih goriv, strojev, električne in elektronske opreme, vozil ter plastike.
 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 15,5 Stroji, jedrski reaktorji 13,4
Stroji, jedrski reaktorji 13,9 Papir in karton 12,1
Električna in elektronska oprema 10,3 Mineralna goriva, olja 9,3
Vozila 10,2 Vozila 7,8
Plastika in plastični izdelki 3,6 Električna in elektronska oprema 7,8
 
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 17,4 Nemčija 14,0
Švedska 16,1 Švedska 9,4
Rusija 12,5 ZDA 7,1
Nizozemska 7,3 Nizozemska 5,8
Kitajska 3,5 Rusija 5,4
Slovenija (43. mesto) 0,1 Slovenija (63. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2016 znašale 72,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,1%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2016 znašale 100,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -8,6%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 20,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in kovin.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 3.237,1
Švedska 2.907,7
Nemčija 2.398,8
Rusija 1.518,6
Združeno kraljestvo 1.472,4
Druge države 9.133,0
Skupaj 20.667,4
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 2.638,6
Kovine 2.071,3
Progr. opr. in IT storitve 1.929,4
Transport 1.692,6
Finančne storitve 1.280,6
Drugi sektorji 11.054,9
Skupaj 20.667,4



Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Google 989,0
Pelican Self Storage 622,2
DB Schenker 269,4
Borealis 244,4
Nordea Bank (Nordea) 243,9
Boliden (New Boliden) 191,8
Svenska Handelsbanken 114,0

 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.



Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo