Finska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,5 5,5 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 18++ 18 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 232,7 226,5 240,4 234,0 225,8
 BDP per capita (v EUR): 41.942 40.878 43.468 42.364 40.968
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 248,8 236,7 249,6 230,8 231,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 44.848 42.718 45.124 41.795 42.012
 Rast BDP (v %): 3,5 -6,3 1,1 1,5 3,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,5 8,3 6,7 7,4 8,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,2 0,3 1,1 1,2 0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -56,8 -50,8 -62,2 -62,7 -58,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 56,2 49,6 64,8 63,0 59,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 8,5 -17,4 7,5 1,7 8,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,9 -15,0 2,4 5,5 4,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 15,1 -5,9 7,4 -9,0 14,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 45,7+ 93,8 90,4 85,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 39,0+ 84,7 82,6 67,6
Stopnja tveganja države (op): / 18 17 18 16
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 20 17 13 13



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2015

 

Vir: EIU; Factiva, september 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače, povprečna bruto mesečna plača pa je septembra 2019 znašala 3.540 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 0,9 -5,8 5,0 2,7
Rast javne potrošnje 1,2 5,2 -1,5 0,8
Rast investicij -1,0 -12,5 3,5 4,5


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Finska je v letu 2019 izvozila za 65,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 62,2 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 3,2 mlrd EUR. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2019 izvozila v Nemčijo (14 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Rusija. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, mineralnih goriv, vozil ter električne in elektronske opreme. Uvažali so v letu 2019 največ iz Nemčije (17,4 % od celotnega uvoza), Švedske, Rusije, Nizozemske in Kitajske. Največ so uvozili mineralnih goriv, strojev, električne in elektronske opreme, vozil ter plastike.
 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 15,5 Stroji, jedrski reaktorji 13,4
Stroji, jedrski reaktorji 13,9 Papir in karton 12,1
Električna in elektronska oprema 10,3 Mineralna goriva, olja 9,3
Vozila 10,2 Vozila 7,8
Plastika in plastični izdelki 3,6 Električna in elektronska oprema 7,8
 
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 17,4 Nemčija 14,0
Švedska 16,1 Švedska 9,4
Rusija 12,5 ZDA 7,1
Nizozemska 7,3 Nizozemska 5,8
Kitajska 3,5 Rusija 5,4
Slovenija (43. mesto) 0,1 Slovenija (63. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2018 znašale 57,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2018 znašale 79,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1%.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2018 - 2021 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 23,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 3.743,9
Švedska 3.262,5
Nemčija 2.785,0
Združeno kraljestvo 1.706,9
Rusija 1.601,2
Druge države 10.465,6
Skupaj 23.565,0
   
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Komunikacije 3.208,9
Transport 2.836,2
Progr. opr. in IT storitve 2.422,1
Kovine 2.113,5
Finančne storitve 1.357,2
Drugi sektorji 12.369,5
Skupaj 23.565,0
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Google 1.507,5
Pelican Self Storage 586,5
Hetzner Online 291,8
DB Schenker 276,4
Borealis 250,8
Nordea Bank (Nordea) 239,7
Boliden (New Boliden) 196,8
 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 



Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo