Finska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,5 | 5,5 | 5,5 | 5,5 | 5,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 18 | 18 | 18 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 235,9 | 225,4 | 232,4 | 223,8 | 215,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 42.570 | 40.737 | 42.080 | 40.603 | 39.182 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 232,2 | 229,9 | 224,2 | 225,9 | 216,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.910 | 41.561 | 40.583 | 40.992 | 39.381 |
| Rast BDP (v %): | 1,6 | 1,4 | 1,7 | 3,0 | 2,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,1 | 6,5 | 7,4 | 8,6 | 8,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,4 | 1,4 | 1,2 | 0,8 | 0,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -61,3 | -59,3 | -62,3 | -58,1 | -52,7 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 62,9 | 60,9 | 63,1 | 59,6 | 53,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,4 | 1,4 | 1,1 | 7,6 | 3,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,0 | 1,1 | 4,1 | 4,0 | 5,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 3,0 | 0,9 | -4,2 | 14,5 | 4,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 55,5+ | 90,4 | 85,4 | 52,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 51,0+ | 82,6 | 68,2 | 71,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 17 | 18 | 16 | 15 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 17 | 13 | 13 | 12 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno okt 2019).
(/) Podatek ni na voljo.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2014
Vir: EIU; Factiva, oktober 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je finski BDP zrasel za 1,7 %. V letu 2019 naj bi BDP zrasel za 1,4 %, v letih 2020 in 2021 pa naj bi dosegel 1,6 % rast.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,0 | 1,4 | 1,8 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 1,4 | 1,0 | 0,7 | 0,8 |
| Rast investicij | 3,1 | 2,8 | 2,9 | 3,2 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Finska je v letu 2018 izvozila za 63,8 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 62,4 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 1,4 mlrd EUR, kar predstavlja 0,6 % BDP. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2018 izvozila v Nemčijo (14,8 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Kitajska. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, mineralnih goriv, električne in elektronske opreme, ter vozil. Uvažali so v letu 2018 največ iz Nemčije (15,2 % od celotnega uvoza), Rusije, Švedske, Kitajske in Nizozemske.
Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 15,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 12,5 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,1 | Papir in karton | 12,0 |
| Električna in elektronska oprema | 9,5 | Mineralna goriva, olja | 8,5 |
| Vozila | 9,2 | Električna in elektronska oprema | 8,4 |
| Blago široke potrošnje | 4,4 | Vozila | 7,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 15,2 | Nemčija | 14,8 |
| Rusija | 13,9 | Švedska | 10,2 |
| Švedska | 10,8 | ZDA | 6,5 |
| Kitajska | 7,0 | Nizozemska | 6,5 |
| Nizozemska | 4,6 | Kitajska | 5,4 |
| Slovenija (44. mesto) | 0,2 | Slovenija (63. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2016 znašale 72,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,1%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2016 znašale 100,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -8,6%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 20,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 3.237,1 |
| Švedska | 2.907,7 |
| Nemčija | 2.398,8 |
| Rusija | 1.518,6 |
| Združeno kraljestvo | 1.472,4 |
| Druge države | 9.133,0 |
| Skupaj | 20.667,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 2.638,6 |
| Kovine | 2.071,3 |
| Progr. opr. in IT storitve | 1.929,4 |
| Transport | 1.692,6 |
| Finančne storitve | 1.280,6 |
| Drugi sektorji | 11.054,9 |
| Skupaj | 20.667,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| 989,0 | |
| Pelican Self Storage | 622,2 |
| DB Schenker | 269,4 |
| Borealis | 244,4 |
| Nordea Bank (Nordea) | 243,9 |
| Boliden (New Boliden) | 191,8 |
| Svenska Handelsbanken | 114,0 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo
