Finska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,6 | 5,5 | 5,5 | 5,5 | 5,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 18++ | 18 | 18 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 232,7 | 226,5 | 240,4 | 234,0 | 225,8 |
| BDP per capita (v EUR): | 41.942 | 40.878 | 43.468 | 42.364 | 40.968 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 248,8 | 236,7 | 249,6 | 230,8 | 231,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 44.848 | 42.718 | 45.124 | 41.795 | 42.012 |
| Rast BDP (v %): | 3,5 | -6,3 | 1,1 | 1,5 | 3,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,5 | 8,3 | 6,7 | 7,4 | 8,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,2 | 0,3 | 1,1 | 1,2 | 0,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -56,8 | -50,8 | -62,2 | -62,7 | -58,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 56,2 | 49,6 | 64,8 | 63,0 | 59,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 8,5 | -17,4 | 7,5 | 1,7 | 8,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 8,9 | -15,0 | 2,4 | 5,5 | 4,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 15,1 | -5,9 | 7,4 | -9,0 | 14,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 52,5+ | 93,8 | 90,4 | 85,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 44,0+ | 84,7 | 82,6 | 67,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 18 | 17 | 18 | 16 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 20 | 17 | 13 | 13 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno oktober 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2015
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače, povprečna bruto mesečna plača pa je septembra 2019 znašala 3.540 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,9 | -5,8 | 5,0 | 2,7 |
| Rast javne potrošnje | 1,2 | 5,2 | -1,5 | 0,8 |
| Rast investicij | -1,0 | -12,5 | 3,5 | 4,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Finska je v letu 2019 izvozila za 65,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 62,2 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 3,2 mlrd EUR. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2019 izvozila v Nemčijo (14 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Rusija. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, mineralnih goriv, vozil ter električne in elektronske opreme. Uvažali so v letu 2019 največ iz Nemčije (17,4 % od celotnega uvoza), Švedske, Rusije, Nizozemske in Kitajske. Največ so uvozili mineralnih goriv, strojev, električne in elektronske opreme, vozil ter plastike.
Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 15,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 13,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,9 | Papir in karton | 12,1 |
| Električna in elektronska oprema | 10,3 | Mineralna goriva, olja | 9,3 |
| Vozila | 10,2 | Vozila | 7,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 3,6 | Električna in elektronska oprema | 7,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 17,4 | Nemčija | 14,0 |
| Švedska | 16,1 | Švedska | 9,4 |
| Rusija | 12,5 | ZDA | 7,1 |
| Nizozemska | 7,3 | Nizozemska | 5,8 |
| Kitajska | 3,5 | Rusija | 5,4 |
| Slovenija (43. mesto) | 0,1 | Slovenija (63. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2018 znašale 57,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2018 znašale 79,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1%.Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2018 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 23,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 3.743,9 |
| Švedska | 3.262,5 |
| Nemčija | 2.785,0 |
| Združeno kraljestvo | 1.706,9 |
| Rusija | 1.601,2 |
| Druge države | 10.465,6 |
| Skupaj | 23.565,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 3.208,9 |
| Transport | 2.836,2 |
| Progr. opr. in IT storitve | 2.422,1 |
| Kovine | 2.113,5 |
| Finančne storitve | 1.357,2 |
| Drugi sektorji | 12.369,5 |
| Skupaj | 23.565,0 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| 1.507,5 | |
| Pelican Self Storage | 586,5 |
| Hetzner Online | 291,8 |
| DB Schenker | 276,4 |
| Borealis | 250,8 |
| Nordea Bank (Nordea) | 239,7 |
| Boliden (New Boliden) | 196,8 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
