Grčija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Grčiji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,4 | 10,5 | 10,5 | 10,6 | 10,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 83 | 83 | 84 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 186,3 | 178,5 | 184,3 | 179,6 | 175,8 |
| BDP per capita (v EUR): | 17.869 | 17.042 | 17.517 | 16.991 | 16.559 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 279,4 | 276,1 | 268,1 | 271,3 | 264,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 26.811 | 26.361 | 25.475 | 25.673 | 24.919 |
| Rast BDP (v %): | 1,8 | 1,8 | 1,9 | 1,4 | -0,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 17,3 | 18,1 | 19,4 | 21,5 | 23,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,1 | 0,8 | 0,8 | 1,1 | 0,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -58,3 | -54,6 | -54,9 | -47,9 | -42,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 33,8 | 32,2 | 32,4 | 28,1 | 24,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,1 | 4,6 | 8,7 | 6,9 | -1,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 3,2 | 3,0 | 7,4 | 1,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 2,7 | 3,3 | 3,6 | 3,2 | 2,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 63,9+ | 87,1 | 88,5 | 108,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 301,8+ | 199,6 | 172,5 | 100,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 42 | 44 | 44 | 46 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 72 | 67 | 61 | 58 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno nov 2019).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, november 2019.
BDP in struktura potrošnje
BDP je v letu 2018 dosegel 1,9 % rast. V letih 2019 in 2020 je napovedana 1,8 % rast, v letu 2021 pa 2,1 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,0 | 1,3 | 1,3 | 1,7 |
| Rast javne potrošnje | -2,5 | 1,0 | 1,0 | 1,0 |
| Rast investicij | -12,0 | 5,0 | 4,0 | 5,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2018 je Grčija izvozila za 30 mlrd EUR, uvozila pa za 52,3 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj pri blagovni menjavi je znašal 22,3 mlrd EUR, kar je 12,1 % BDP. Največ so izvažali mineralna goriva, aluminij, stroje in farmacevtske izdelke. Vodilni izvozni trg je Italija, kamor so v letu 2018 izvozili 10,3 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Turčija, Ciper in Libanon. V uvozu so v ospredju mineralna goriva, strojna oprema, električna in elektronska oprema, farmacevtski izdelki ter vozila. Največ je Grčija uvažala iz Nemčije (10,1 % od celotnega uvoza), Iraka, Rusije, Italije in Kitajske.
Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 29,0 | Mineralna goriva, olja | 34,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,1 | Aluminij, izdelki iz aluminija | 5,2 |
| Električna in elektronska oprema | 5,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 4,7 |
| Farmacavtski proizvodi | 5,2 | Farmacavtski proizvodi | 4,4 |
| Vozila | 4,1 | Plastika in plastični izdelki | 3,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 10,1 | Italija | 10,3 |
| Irak | 8,2 | Nemčija | 6,3 |
| Rusija | 7,5 | Turčija | 6,1 |
| Italija | 7,5 | Ciper | 5,2 |
| Kitajska | 6,5 | Libanon | 4,5 |
| Slovenija (36. mesto) | 0,4 | Slovenija | 1,3 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 20,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in ZDA. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije ter premoga, nafte in plina.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 4.176,6 |
| Nemčija | 3.267,1 |
| ZDA | 2.194,4 |
| Španija | 2.045,8 |
| Združeno kraljestvo | 1.938,3 |
| Druge države | 7.212,2 |
| Skupaj | 20.834,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 7.804,3 |
| Premog, nafta, plin | 2.346,7 |
| Hoteli in turizem | 1.665,1 |
| Finančne storitve | 1.617,8 |
| Poslovne storitve | 1.373,9 |
| Drugi sektorji | 8.311,8 |
| Skupaj | 20.834,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Enel Green Power | 2.390,0 |
| Enel Green Power & Sharp Solar Energy (ESSE) | 743,8 |
| Iberostar | 380,7 |
| Thomas Cook Group | 276,3 |
| Bank of Cyprus | 241,2 |
| Ryanair | 226,4 |
| TUI Group | 221,0 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo
