Grčija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Grčiji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 11,1 | 11,1 | 11,1 | 11,2 | 11,2 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 84++ | 83 | 84 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 193,0 | 189,2 | 184,6 | 179,6 | 175,8 |
| BDP per capita (v EUR): | 17.385 | 17.000 | 16.568 | 16.097 | 15.712 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 280,2 | 275,5 | 268,3 | 271,2 | 264,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 25.238 | 24.765 | 24.085 | 24.310 | 23.649 |
| Rast BDP (v %): | 1,7 | 1,8 | 2,1 | 1,4 | -0,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 17,0 | 18,1 | 19,2 | 21,5 | 23,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,0 | 0,9 | 0,8 | 1,1 | 0,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -55,2 | -53,8 | -52,3 | -47,9 | -42,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 30,7 | 30,5 | 30,0 | 28,1 | 24,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,4 | 3,7 | 8,2 | 6,9 | -1,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,0 | 3,0 | 3,2 | 7,4 | 1,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 2,7 | 3,3 | 3,7 | 3,2 | 2,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 86,6+ | 88,5 | 108,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 199,5+ | 172,5 | 100,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 43 | 44 | 44 | 46 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 72 | 67 | 61 | 58 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
BDP in struktura potrošnje
BDP je v letu 2018 dosegel 2,1 % rast in je znašal 184,6 mlrd EUR. V letu 2019 je napovedana 1,8 % rast, v letih 2020 in 2021 pa 1,7 % in 2,2 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,1 | 1,3 | 1,6 | 1,6 |
| Rast javne potrošnje | -2,8 | 1,0 | 1,0 | 1,0 |
| Rast investicij | -7,5 | 5,0 | 4,0 | 5,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2017 je Grčija izvozila za 27,9 mlrd EUR, uvozila pa za 46,3 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj pri blagovni menjavi je znašal 18,4 mlrd EUR, kar je 10,4 % BDP. Največ so izvažali mineralna goriva, aluminij, stroje in farmacevtske izdelke. Vodilni izvozni trg je Italija, kamor so v letu 2017 izvozili 10,6 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Turčija, Ciper in Bolgarija. V uvozu so v ospredju mineralna goriva, strojna oprema, plovila, farmacevtski izdelki ter električna in elektronska oprema. Največ je Grčija uvažala iz Nemčije (10,4 % od celotnega uvoza), Italije, Rusije, Južne Koreje in Iraka.
Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 24,3 | Mineralna goriva, olja | 31,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 6,9 | Aluminij, izdelki iz aluminija | 5,6 |
| Ladje, čolni | 6,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 4,6 |
| Farmacevtski izdelki | 5,8 | Farmacevtski izdelki | 4,1 |
| Električna in elektronska oprema | 5,0 | Plastika in plastični izdelki | 3,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 10,4 | Italija | 10,6 |
| Italija | 8,1 | Nemčija | 7,1 |
| Rusija | 6,8 | Turčija | 6,8 |
| Južna Koreja | 6,3 | Ciper | 6,5 |
| Irak | 6,3 | Bolgarija | 4,9 |
| Slovenija (34. mesto) | 0,4 | Slovenija (30. mesto) | 0,7 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 21,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in ZDA. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije ter premoga, nafte in plina.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 4.527,6 |
| Nemčija | 2.809,3 |
| ZDA | 2.252,6 |
| Španija | 2.068,4 |
| Združeno kraljestvo | 1.998,7 |
| Druge države | 7.497,2 |
| Skupaj | 21.153,9 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 8.019,9 |
| Premog, nafta, plin | 2.464,4 |
| Finančne storitve | 1.729,8 |
| Poslovne storitve | 1.408,4 |
| Komunikacije | 1.293,9 |
| Drugi sektorji | 6.237,6 |
| Skupaj | 21.153,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo