Grčija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Grčiji

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 11,1 11,1 11,1 11,2 11,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 84++ 83 84
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 193,0 189,2 184,6 179,6 175,8
 BDP per capita (v EUR): 17.385 17.000 16.568 16.097 15.712
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 280,2 275,5 268,3 271,2 264,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 25.238 24.765 24.085 24.310 23.649
 Rast BDP (v %): 1,7 1,8 2,1 1,4 -0,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 17,0 18,1 19,2 21,5 23,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,0 0,9 0,8 1,1 0,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -55,2 -53,8 -52,3 -47,9 -42,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 30,7 30,5 30,0 28,1 24,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,4 3,7 8,2 6,9 -1,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,0 3,0 3,2 7,4 1,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,7 3,3 3,7 3,2 2,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 32,5+ 87,1 88,5 108,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 127,6+ 199,6 172,5 100,6
Stopnja tveganja države (op): / 43 44 44 46
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 72 67 61 58


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, julij 2019.


BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2018 dosegel 2,1 % rast in je znašal 184,6 mlrd EUR. V letu 2019 je napovedana 1,8 % rast, v letih 2020 in 2021 pa 1,7 % in 2,2 % rast BDP. 
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

 
  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 1,1 1,3 1,6 1,6
Rast javne potrošnje -2,8 1,0 1,0 1,0
Rast investicij -7,5 5,0 4,0 5,0

 

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je Grčija izvozila za 30 mlrd EUR, uvozila pa za 52,3 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj pri blagovni menjavi je znašal 22,3 mlrd EUR, kar je 12,1 % BDP. Največ so izvažali mineralna goriva, aluminij, stroje in farmacevtske izdelke. Vodilni izvozni trg je Italija, kamor so v letu 2018 izvozili 10,3 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Turčija, Ciper in Libanon. V uvozu so v ospredju mineralna goriva, strojna oprema, električna in elektronska oprema, farmacevtski izdelki ter vozila. Največ je Grčija uvažala iz Nemčije (10,1 % od celotnega uvoza), Iraka, Rusije, Italije in Kitajske.
 

Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja 29,0 Mineralna goriva, olja 34,4
Stroji, jedrski reaktorji 7,1 Aluminij, izdelki iz aluminija 5,2
Električna in elektronska oprema 5,3 Stroji, jedrski reaktorji 4,7
Farmacavtski proizvodi 5,2 Farmacavtski proizvodi 4,4
Vozila 4,1 Plastika in plastični izdelki 3,5
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 10,1 Italija 10,3
Irak 8,2 Nemčija 6,3
Rusija 7,5 Turčija 6,1
Italija 7,5 Ciper 5,2
Kitajska 6,5 Libanon 4,5
Slovenija (36. mesto) 0,4 Slovenija 1,3

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2016 znašale 22,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -0,9%. Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2016 znašale 17,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -19,1%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij 


V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 20,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in ZDA. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije ter premoga, nafte in plina.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019 
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 4.176,6
Nemčija 3.267,1
ZDA 2.194,4
Španija 2.045,8
Združeno kraljestvo 1.938,3
Druge države 7.212,2
Skupaj 20.834,3
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 7.804,3
Premog, nafta, plin 2.346,7
Hoteli in turizem 1.665,1
Finančne storitve 1.617,8
Poslovne storitve 1.373,9
Drugi sektorji 8.311,8
Skupaj 20.834,3
 

 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Enel Green Power 2.390,0
Enel Green Power & Sharp Solar Energy (ESSE) 743,8
Iberostar 380,7
Thomas Cook Group 276,3
Bank of Cyprus 241,2
Ryanair 226,4
TUI Group 221,0

 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo