Hrvaška

Pregled gospodarskih gibanj v državi Hrvaški

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 4,0 4,0 4,1 4,1 4,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 74++ 73 74
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 52,2 47,0 54,7 51,4 48,9
 BDP per capita (v EUR): 12.778 11.456 13.446 12.556 11.843
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 99,4 92,9 100,6 91,1 90,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 24.779 22.999 24.625 22.222 21.940
 Rast BDP (v %): 4,5 -7,6 2,9 2,7 3,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,0 11,5 7,8 9,9 12,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,3 0,3 0,8 1,5 1,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -23,5 -21,4 -23,7 -21,6 -19,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 13,0 11,4 13,6 12,3 11,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,7 -9,6 4,5 2,8 6,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,7 -6,7 4,5 5,5 8,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,1 0,9 1,2 1,0 0,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 1.536,1+ 2.894,9 2.511,1 2.256,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 888,7+ 1.724,7 1.683,9 1.507,5
Stopnja tveganja države (op): / 36 35 35 35
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 51 58 51 43



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno oktober 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača na Hrvaškem je novembra leta 2019 znašala 1.165,78 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa se je januarja 2020 dvignila na 544,81 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 3,5 -9,7 4,5 2,6
Rast javne potrošnje 3,3 6,7 -1,0 0,5
Rast investicij 7,1 -15,2 9,2 5,6


(*) EIU/IMF napoved.
 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2019 znašal -10,1 mlrd EUR. V l. 2019 je Hrvaška izvozila za 13,6 mlrd EUR, uvozila pa za 23,7 mlrd EUR. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške sta Italija in Nemčija. V Italijo so v letu 2019 izvozili za 13,8 % , v Nemčijo pa 12,9 % celotnega izvoza. Poleg Italije in Nemčije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še Slovenija, BiH in Avstrija. Največ je Hrvaška v letu 2019 uvozila iz Nemčije (15,3 % celotnega uvoza). Pri uvozu so poleg Nemčije pomembne še Italija, Slovenija, Madžarska in Avstrija. Iz Slovenije so v letu 2019 uvozili 11,5 % celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža mineralna goriva, stroje, vozila, električno in elektronsko opremo, ter farmacevtske izdelke. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša mineralna goriva, strojna, električna in elektronska oprema, farmacevtski izdelki ter vozila.
 

Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 12,3 Mineralna goriva, olja 9,5
Stroji, jedrski reaktorji 9,6 Stroji, jedrski reaktorji 8,3
Vozila 8,6 Električna in elektronska oprema 8,3
Električna in elektronska oprema 7,7 Farmacevtski izdelki 7,8
Farmacevtski izdelki 5,0 Vozila 5,6
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 15,3 Italija 13,8
Italija 13,8 Nemčija 12,9
Slovenija (3. mesto) 11,5 Slovenija (3. mesto) 10,5
Madžarska 8,4 Bosna in Hercegovina 10,1
Avstrija 6,4 Avstrija 5,8

Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) naHrvaškem so v letu 2018 znašale 27,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,2 %. Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2018 znašale 5,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,3 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Avstrija 2.466,5
ZDA 1.959,8
Nemčija 1.678,4
Nizozemska 1.016,1
Italija 774,5
Druge države 6.391,0
Skupaj 14.286,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 4.571,8
Obnovljivi viri energije 2.142,6
Hoteli in turizem 1.252,8
Transport 787,9
Finančne storitve 735,6
Drugi sektorji 4.795,7
Skupaj 14.286,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Poseidon Group 336,1
Globe Trade Centre (GTC) 311,5
Hrvatski Telekom 173,3
Splitska Banka 120,4
Logwin AG (Thiel Logistik) 107,0
Intereuropa 77,8
Mercator-H (Mercator Hrvatska) 65,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo