Hrvaška 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Hrvaški
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 4,1 | 4,1 | 4,2 | 4,2 | 4,2 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 75++ | 74 | 75 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 56,0 | 52,5 | 51,5 | 48,9 | 46,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 13.618 | 12.676 | 12.362 | 11.661 | 11.038 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 100,8 | 98,7 | 95,3 | 95,0 | 92,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 24.492 | 23.824 | 22.873 | 22.673 | 21.884 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 2,7 | 2,8 | 2,9 | 3,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,3 | 9,5 | 9,8 | 12,4 | 15,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,6 | 1,5 | 1,5 | 1,1 | -1,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -23,2 | -22,3 | -21,3 | -19,9 | -17,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 14,6 | 14,1 | 13,1 | 11,7 | 10,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,5 | 5,0 | 5,2 | 6,4 | 5,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | 4,8 | 4,6 | 8,1 | 6,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,6 | 1,8 | 1,6 | 1,8 | 1,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 211,3+ | 2.509,2 | 2.249,1 | 2.076,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 131,7+ | 1.680,4 | 1.509,1 | 1.506,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 35 | 35 | 35 | 36 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 58 | 51 | 43 | 39 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
BDP in struktura potrošnje
Hrvaški BDP je v letu 2018 zrasel za 2,8 % in dosegel 51,5 mlrd EUR. Za leto 2019 je napovedana 2,7 % rast BDP, v letih 2020 in 2021 pa 2,6 % rast.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,2 | 2,5 | 2,2 | 2,3 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 1,3 | 1,0 | 1,5 |
| Rast investicij | 4,2 | 3,5 | 2,2 | 2,1 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2017 znašal 8,1 mlrd EUR, kar predstavlja 16,6 % BDP. V l. 2017 je Hrvaška izvozila za 11,6 mlrd EUR, uvozila pa za 19,8 mlrd EUR. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške sta Italija in Nemčija. V Italijo so v letu 2017 izvozili za 13,4 % , v Nemčijo pa 12,2 % celotnega izvoza. Poleg Italije in Nemčije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še Slovenija, BiH in Avstrija. Največ je Hrvaška v letu 2017 uvozila iz Nemčije (15,7 % celotnega uvoza). Pri uvozu so poleg Nemčije pomembne še Italija, Slovenija, Avstrija in Madžarska. Iz Slovenije so v letu 2017 uvozili 10,7 % celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša mineralna goriva, strojna, električna in elektronska oprema, vozila ter farmacevtski izdelki.
Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,4 | Mineralna goriva, olja | 10,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,6 |
| Električna in elektronska oprema | 7,8 | Električna in elektronska oprema | 8,5 |
| Vozila | 7,5 | Farmacevtski izdelki | 8,0 |
| Farmacevtski izdelki | 4,6 | Les in lesni izdelki | 5,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 15,7 | Italija | 13,4 |
| Italija | 12,9 | Nemčija | 12,2 |
| Slovenija (3. mesto) | 10,7 | Slovenija (3. mesto) | 10,6 |
| Avsrtija | 7,5 | BIH | 9,8 |
| Madžarska | 7,5 | Avsrtija | 6,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 13,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledijo pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in OVE.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avstrija | 2.394,0 |
| ZDA | 1.910,7 |
| Nemčija | 1.473,3 |
| Nizozemska | 1.017,2 |
| Italija | 751,0 |
| Druge države | 5.970,8 |
| Skupaj | 13.517,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 4.174,8 |
| Obnovljivi viri energije | 2.137,5 |
| Hoteli in turizem | 1.102,4 |
| Transport | 910,4 |
| Finančne storitve | 738,2 |
| Drugi sektorji | 4.453,8 |
| Skupaj | 13.517,0 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo