Hrvaška

Pregled gospodarskih gibanj v državi Hrvaški

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 4,1 4,1 4,1 4,2 4,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 74++ 73 74
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 60,6 58,2 53,9 51,5 48,9
 BDP per capita (v EUR): 14.853 14.178 13.061 12.398 11.679
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 110,6 109,0 105,4 95,5 95,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 27.103 26.566 25.509 22.967 22.709
 Rast BDP (v %): 2,6 2,5 2,7 2,6 2,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,7 8,8 8,9 9,8 12,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,7 1,6 1,2 1,5 1,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -28,7 -26,8 -23,7 -21,6 -19,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 17,4 15,6 13,6 12,3 11,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,8 4,0 4,5 2,8 6,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,7 4,7 4,5 5,5 8,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,0 0,9 1,2 1,0 0,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 2.891,4+ 2.511,1 2.256,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 1.721,3+ 1.683,9 1.507,5
Stopnja tveganja države (op): / 35 35 35 35
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 51 58 51 43



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača na Hrvaškem je novembra leta 2019 znašala 1.165,78 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa se je januarja 2020 dvignila na 544,81 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 3,3 3,0 2,3 2,6
Rast javne potrošnje 2,5 2,3 1,0 0,5
Rast investicij 5,2 2,2 2,1 5,6


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2018 znašal 8,2 mlrd EUR, kar predstavlja 16 % BDP. V l. 2018 je Hrvaška izvozila za 13,1 mlrd EUR, uvozila pa za 21,3 mlrd EUR. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške sta Italija in Nemčija. V Italijo so v letu 2018 izvozili za 14,4 % , v Nemčijo pa 13 % celotnega izvoza. Poleg Italije in Nemčije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še Slovenija, BiH in Avstrija. Največ je Hrvaška v letu 2018 uvozila iz Nemčije (15,1 % celotnega uvoza). Pri uvozu so poleg Nemčije pomembne še Italija, Slovenija, Madžarska in Avstrija. Iz Slovenije so v letu 2018 uvozili 11,1 % celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža mineralna goriva, stroje, vozila, električno in elektronsko opremo, ter farmacevtske izdelke. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša mineralna goriva, strojna, električna in elektronska oprema, farmacevtski izdelki, ter les in lesni izdelki.
 

Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Minarlna goriva, olja 13,6 Mineralna goriva, olja  10,7
Stroji, jedrski reaktorji 9,3 Stroji, jedrski reaktorji 8,5
Vozila 8,1 Električna in elektronska oprema 8,3
Električna in elektronska oprema 8,1 Farmacevtski izdelki 6,1
Farmacevtski izdelki 4,7 Les in lesni izdelki 5,6
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 15,1 Italija 14,4
Italija 13,1 Nemčija 13,0
Slovenija (3. mesto) 11,1 Slovenija (3. mesto) 10,9
Madžarska 7,6 BIH 9,4
Avstrija 6,8 Avstrija 6,4

Vir: Factiva; ITC, september 2019.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem so v letu 2016 znašale 24,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,2%. Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2016 znašale 4,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 6,1%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 13,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledijo pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.



Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Avstrija 2.412,9
ZDA 1.904,3
Nemčija 1.461,6
Nizozemska 1.018,8
Italija 757,5
Druge države 5.865,8
Skupaj 13.669,4
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 4.126,1
Obnovljivi viri energije 2.097,8
Hoteli in turizem 1.136,2
Transport 993,1
Finančne storitve 714,3
Drugi sektorji 4.601,9
Skupaj 13.669,4


 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Globe Trade Centre (GTC) 303,6
Hrvatski Telekom 159,8
Logwin AG (Thiel Logistik) 138,5
GLS Croatia 123,6
Splitska Banka 117,3
Intereuropa 75,8
Mercator-H (Mercator Hrvatska) 64,3


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo