Hrvaška

Pregled gospodarskih gibanj v državi Hrvaški

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 4,0 4,0 4,0 4,1 4,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 74 73
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 60,1 54,4 49,8 53,9 51,7
 BDP per capita (v EUR): 15.079 13.555 12.310 13.262 12.641
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 109,2 100,3 98,2 108,3 98,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 27.423 24.977 24.282 26.632 24.002
 Rast BDP (v %): 4,4 6,0 -9,0 2,9 2,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 9,6 10,3 9,3 7,8 9,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,1 0,8 0,3 0,8 1,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -23,7 -21,6 -20,8 -23,7 -21,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 13,1 11,9 11,1 13,6 12,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 24,4 28,1 -40,6 4,6 3,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 21,0 25,0 -31,9 4,8 7,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,1 1,0 0,9 1,2 1,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 924,4+ 2.639,8 2.894,9 2.511,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 637,7+ 1.584,7 1.724,7 1.683,9
Stopnja tveganja države (op): / 38 36 35 35
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / 51 58 51



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2021 (posodobljeno julij 2021).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2021.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača na Hrvaškem je novembra 2020 znašala 9.386 HRK (približno 1.241 EUR). Najvišje plače imajo v naftnem sektorju (10.964 HRK ali 1.450 EUR), najnižje pa v sektorju varovanja (4,368 HRK ali 578 EUR).

Minimalna bruto mesečna plača se je na Hrvaškem v januarju 2021 povišala na 4.250 HRK, kar je približno 562 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje -9,7 4,5 2,6 2,5
Rast javne potrošnje 6,7 -1,0 0,5 0,3
Rast investicij -15,2 9,2 5,6 3,5


(*) EIU/IMF napoved.
 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2021.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2020 znašal -9,7 mlrd EUR. V l. 2020 je Hrvaška izvozila za 11,1 mlrd EUR, uvozila pa za 20,8 mlrd EUR. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške sta Italija in Nemčija. V Italijo so v letu 2020 izvozili za 12,5 % , v Nemčijo pa 12,8 % celotnega izvoza. Poleg Italije in Nemčije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še Slovenija, BiH in Madžarska. Največ je Hrvaška v letu 2020 uvozila iz Nemčije (15,3 % celotnega uvoza). Pri uvozu so poleg Nemčije pomembne še Italija, Slovenija, Madžarska in Avstrija. Iz Slovenije so v letu 2020 uvozili 11,3 % celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, farmacevtske izdelke in vozila. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša električna in elektronska oprema, mineralna goriva, stroji, farmacevtski izdelki ter les in lesni izdelki.
 

Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Električna in elektronska oprema 9,1
Električna in elektronska oprema 8,7 Mineralna goriva, olja 9,1
Mineralna goriva, olja 8,6 Stroji, jedrski reaktorji 8,0
Farmacevtski izdelki 6,8 Farmacevtski izdelki 6,8
Vozila 6,8 Les in lesni izdelki 5,3
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 15,3 Nemčija 12,8
Italija 12,3 Italija 12,5
Slovenija (3. mesto) 11,3 Slovenija (3. mesto) 10,3
Madžarska 7,8 Bosna in Hercegovina 8,6
Avstrija 6,6 Madžarska 7,2

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) naHrvaškem so v letu 2018 znašale 27,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,2 %. Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2018 znašale 5,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,3 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Avstrija 2.466,5
ZDA 1.959,8
Nemčija 1.678,4
Nizozemska 1.016,1
Italija 774,5
Druge države 6.391,0
Skupaj 14.286,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 4.571,8
Obnovljivi viri energije 2.142,6
Hoteli in turizem 1.252,8
Transport 787,9
Finančne storitve 735,6
Drugi sektorji 4.795,7
Skupaj 14.286,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Poseidon Group 336,1
Globe Trade Centre (GTC) 311,5
Hrvatski Telekom 173,3
Splitska Banka 120,4
Logwin AG (Thiel Logistik) 107,0
Intereuropa 77,8
Mercator-H (Mercator Hrvatska) 65,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo