Iran

Pregled gospodarskih gibanj v državi Iranu

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 83,6 82,8 82,0 81,2 80,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 49++ 50 49
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 364,7 345,9 370,7 408,0 383,2
 BDP per capita (v EUR): 4.361 4.176 4.517 5.027 4.775
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.390,5 1.395,7 1.437,5 1.554,3 1.442,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 16.631 16.849 17.525 19.150 17.973
 Rast BDP (v %): -0,4 -3,7 -4,6 3,8 13,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 12,8 12,8 12,7 12,7 12,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 16,0 40,0 21,2 10,0 8,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -48,0 -51,8 -61,4 -66,8 -56,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 58,6 61,7 88,2 86,8 75,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): -1,5 -15,0 -13,5 1,8 41,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): -4,5 -20,0 -22,0 13,4 6,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,0 1,3 2,1 4,4 3,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 16,2+ 58,0 54,2 46,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1,1+ 11,4 4,8 1,3
Stopnja tveganja države (op): / 68 67 65 62
Razred tveganja (op): / D D D D
Enostavnost poslovanja**: / 128 124 120 117
 

Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, julij 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je Iran beležil -4,6 % upad BDP, za leto 2019 pa je napovedan upad v višini -3,7 %. Za leto 2020 analitiki napovedujejo -0,4 % upad BDP, v letu 2021 pa naj bi BDP ponovno zrasel za 0,9 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje -1,0 -2,0 -0,5 0,1
Rast javne potrošnje 4,0 -3,0 1,0 3,5
Rast investicij -1,0 -3,0 -2,0 1,2


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je Iran uvozil za 61,4 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 88,2 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 26,8 mlrd EUR presežka v trgovinski bilanci, kar predstavlja 7,2 % BDP. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, ZAE, Irak, Južna Koreja in Turčija. V letu 2018 so največ izvažali nafto, plastiko, organske kemijske proizvode, rude, ter železo in jeklo. Iran je največ uvažal strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, žita ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Največ Iran uvaža iz Kitajske (25,4 % od celotnega uvoza), ZAE, Južne Koreje, Turčije in Nemčije.
 

Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 18,9 Mineralna goriva, olja  79,9
Vozila 9,8 Plastika in plastični izdelki 4,9
Električna in elektronska oprema 9,0 Organski kemijski proizvodi 3,1
Žita 8,2 Rude, žlindra pepel 2,7
Optična, tehn. in medic. oprema 3,6 Železo in jeklo 1,9

 

Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 25,4 Kitajska 8,6
ZAE 15,8 ZAE 6,3
Južna Koreja 7,1 Irak 6,1
Turčija 6,2 Južna Koreja 4,1
Nemčija 6,0 Turčija 3,8
Slovenija (57. mesto) 0,1 Slovenija (68. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2017 znašale 47,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 7,5 %. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2017 znašale 3,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 2,1 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 39,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Južna Koreja in Francija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter kovin.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Kitajska 5.596,4
Južna Koreja 3.807,6
Francija 3.495,5
Italija 3.002,7
Rusija 2.499,5
Druge države 21.477,3
Skupaj 39.879,0
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 20.094,9
Kovine 4.897,0
Obnovljivi viri energije 3.843,6
Orig. avtomobilski deli 3.348,3
Kemikalije 3.266,7
Drugi sektorji 4.428,6
Skupaj 39.879,0



Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Unit International 4.713,9
Titan Petrokimia Nusantara 934,8
Union Capital 881,7
Carlo Maresca 854,3
Renault 697,8
Chery Automobile 680,6
Kamaz 553,0


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo