Iran 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Iranu
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018
| 2022* | 2021* | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 86,0 | 85,0 | 84,0 | 82,9 | 81,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 49 | 50 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 231,7 | 142,1 | 117,7 | 175,2 | 227,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 2.697 | 1.669 | 1.404 | 2.116 | 2.780 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.062,0 | 969,0 | 972,5 | 957,8 | 956,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.345 | 11.397 | 11.579 | 11.554 | 11.695 |
| Rast BDP (v %): | 5,5 | 4,3 | 2,1 | -6,8 | -6,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 11,8 | 11,5 | 11,2 | 11,4 | 12,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 23,5 | 41,0 | 30,5 | 40,0 | 18,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -40,7 | -36,4 | -35,1 | -46,6 | -51,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 69,1 | 46,0 | 33,9 | 53,0 | 79,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 22,0 | 25,0 | 12,0 | -29,9 | -12,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 15,0 | 9,0 | -8,0 | -38,1 | -29,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,9 | 1,6 | 1,2 | 1,3 | 2,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 24,8+ | 25,1 | 48,9 | 58,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1,0+ | 1,9 | 2,5 | 11,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 71 | 69 | 68 | 67 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | 127 | 128 | 124 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2021 (posodobljeno januar 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, september 2021.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Iranu od aprila 2020 znaša 18,34 mio IRR (približno 359 EUR), povprečna bruto mesečna plača pa 43 mio IRR (približno 841,38 EUR).
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2020 | 2021* | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,5 | 0,2 | 1,2 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 4,0 | -1,0 | 2,0 |
| Rast investicij | 1,0 | 0,5 | 2,0 | 2,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2021.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Iran uvozil za 35,1 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 30,4 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat -4,6 mlrd EUR primanjklja v trgovinski bilanci. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, Irak, ZAE, Afganistan in Južna Koreja. V letu 2020 so največ izvažali plastiko, nafto, organske kemijske proizvode, sadje in oreščke ter železo in jeklo. Iran je v letu 2020 največ uvažal strojno opremo, žita, električno in elektronsko opremo ter tehnično in medicinsko opremo. Največ Iran uvaža iz Kitajske, od koder je v letu 2018 uvozil 24,9 % od celotnega uvoza. Sledijo ZAE, Indija, Turčija in Nemčija.
Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 15,6 | Plastika in plastični izdelki | 23,0 |
| Žita | 10,8 | Mineralna goriva, olja | 16,3 |
| Električna in elektronska oprema | 8,4 | Organski kemijski proizvodi | 11,3 |
| Ostalo blago | 7,0 | Sadje in oreški | 10,3 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 4,9 | Železo in jeklo | 7,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 24,9 | Kitajska | 9,5 |
| ZAE | 13,8 | Irak | 9,3 |
| Indija | 6,4 | ZAE | 6,2 |
| Turčija | 6,3 | Afganistan | 3,0 |
| Nemčija | 5,9 | Južna Koreja | 2,7 |
| Slovenija (53. mesto) | 0,1 | Slovenija (72. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2018 znašale 48,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,1 %. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2018 znašale 3,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 41,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Južna Koreja in Francija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kitajska | 5.755,8 |
| Južna Koreja | 3.890,8 |
| Francija | 3.585,5 |
| Italija | 3.060,1 |
| Rusija | 2.559,8 |
| Druge države | 22.124,1 |
| Skupaj | 40.976,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 20.624,1 |
| Kovine | 5.024,9 |
| Obnovljivi viri energije | 3.873,5 |
| Orig. avtomobilski deli | 3.435,8 |
| Kemikalije | 3.355,7 |
| Drugi sektorji | 4.662,3 |
| Skupaj | 40.976,1 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Unit International | 4.837,1 |
| Titan Petrokimia Nusantara | 959,2 |
| Union Capital | 904,7 |
| Carlo Maresca | 851,6 |
| Renault | 716,1 |
| Chery Automobile | 698,8 |
| Kamaz | 567,5 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
