Iran 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Iranu
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 85,0 | 84,0 | 82,9 | 81,8 | 80,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 49++ | 50 | 50 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 470,4 | 394,6 | 519,0 | 396,7 | 408,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.532 | 4.703 | 6.259 | 4.847 | 5.053 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 882,0 | 851,3 | 955,9 | 956,6 | 1.037,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 10.369 | 10.135 | 11.527 | 11.695 | 12.867 |
| Rast BDP (v %): | 2,0 | -12,0 | -6,8 | -6,0 | 3,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 19,7 | 20,3 | 15,8 | 14,5 | 12,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 21,3 | 27,5 | 40,0 | 18,0 | 8,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -36,8 | -36,0 | -46,6 | -51,5 | -66,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 37,0 | 30,5 | 53,0 | 79,2 | 86,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,6 | -20,1 | -29,9 | -12,5 | 1,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 0,2 | -28,5 | -38,1 | -29,5 | 13,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,2 | 0,8 | 0,9 | 2,9 | 4,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 22,8+ | 48,9 | 58,0 | 54,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1,8+ | 2,5 | 11,4 | 4,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 69 | 68 | 67 | 65 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 127 | 128 | 124 | 120 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna mesečna bruto plača v letu 2020 v Iranu znaša 1.135,49 EUR, minimalna bruto plača pa 109,47 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -7,7 | -7,1 | 1,9 | 1,2 |
| Rast javne potrošnje | -6,0 | -6,9 | 3,5 | 3,6 |
| Rast investicij | -5,9 | -8,6 | 1,6 | 2,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2019 je Iran uvozil za 52 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 55,4 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 3,4 mlrd EUR presežka v trgovinski bilanci. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, Irak, ZAE, Afganistan in Južna Koreja. V letu 2019 so največ izvažali nafto, plastiko, organske kemijske proizvode, rude, ter sadje in oreščke. Iran je v letu 2019 največ uvažal žita, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, tehnično in medicinsko opremo ter organske kemikalije. Največ Iran uvaža iz Kitajske, od koder je v letu 2018 uvozil 24,9 % od celotnega uvoza. Sledijo ZAE, Indija, Turčija in Nemčija.
Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Žita | 13,2 | Mineralna goriva, olja | 60,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,0 | Plastika in plastični izdelki | 11,6 |
| Električna in elektronska oprema | 7,8 | Organski kemijski proizvodi | 6,1 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 4,9 | Rude, žlindre in pepeli | 5,0 |
| Organski kemijski proizvodi | 4,7 | Sadje in oreški | 3,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 24,9 | Kitajska | 9,5 |
| ZAE | 13,8 | Irak | 9,3 |
| Indija | 6,4 | ZAE | 6,2 |
| Turčija | 6,3 | Afganistan | 3,0 |
| Nemčija | 5,9 | Južna Koreja | 2,7 |
| Slovenija (53. mesto) | 0,1 | Slovenija (72. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2018 znašale 48,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,1 %. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2018 znašale 3,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2018 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 41,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Južna Koreja in Francija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kitajska | 5.755,8 |
| Južna Koreja | 3.890,8 |
| Francija | 3.585,5 |
| Italija | 3.060,1 |
| Rusija | 2.559,8 |
| Druge države | 22.124,1 |
| Skupaj | 40.976,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 20.624,1 |
| Kovine | 5.024,9 |
| Obnovljivi viri energije | 3.873,5 |
| Orig. avtomobilski deli | 3.435,8 |
| Kemikalije | 3.355,7 |
| Drugi sektorji | 4.662,3 |
| Skupaj | 40.976,1 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Unit International | 4.837,1 |
| Titan Petrokimia Nusantara | 959,2 |
| Union Capital | 904,7 |
| Carlo Maresca | 851,6 |
| Renault | 716,1 |
| Chery Automobile | 698,8 |
| Kamaz | 567,5 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
