Iran

Pregled gospodarskih gibanj v državi Iranu

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 86,0 85,0 84,0 82,9 81,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 49 50
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 231,7 142,1 117,7 175,2 227,1
 BDP per capita (v EUR): 2.697 1.669 1.404 2.116 2.780
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.062,0 969,0 972,5 957,8 956,6
 BDP per capita (PPP, v EUR): 12.345 11.397 11.579 11.554 11.695
 Rast BDP (v %): 5,5 4,3 2,1 -6,8 -6,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 11,8 11,5 11,2 11,4 12,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 23,5 41,0 30,5 40,0 18,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -40,7 -36,4 -35,1 -46,6 -51,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 69,1 46,0 33,9 53,0 79,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 22,0 25,0 12,0 -29,9 -12,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 15,0 9,0 -8,0 -38,1 -29,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,9 1,6 1,2 1,3 2,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 17,6+ 25,1 48,9 58,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 0,5+ 1,9 2,5 11,4
Stopnja tveganja države (op): / 71 69 68 67
Razred tveganja (op): / D D D D
Enostavnost poslovanja**: / / 127 128 124
 


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2021.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto mesečna plača v Iranu od aprila 2020 znaša 18,34 mio IRR (približno 359 EUR),  povprečna bruto mesečna plača pa 43 mio IRR (približno 841,38 EUR).
 
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 1,5 0,2 1,2 2,0
Rast javne potrošnje 3,0 4,0 -1,0 2,0
Rast investicij 1,0 0,5 2,0 2,0


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2021.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je Iran uvozil za 35,1 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 30,4 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat -4,6 mlrd EUR primanjklja v trgovinski bilanci. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, Irak, ZAE, Afganistan in Južna Koreja. V letu 2020 so največ izvažali plastiko, nafto, organske kemijske proizvode, sadje in oreščke ter železo in jeklo. Iran je v letu 2020 največ uvažal strojno opremo, žita, električno in elektronsko opremo ter tehnično in medicinsko opremo. Največ Iran uvaža iz Kitajske, od koder je v letu 2018 uvozil 24,9 % od celotnega uvoza. Sledijo ZAE, Indija, Turčija in Nemčija.
 

Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 15,6 Plastika in plastični izdelki 23,0
Žita 10,8 Mineralna goriva, olja 16,3
Električna in elektronska oprema 8,4 Organski kemijski proizvodi 11,3
Ostalo blago 7,0 Sadje in oreški 10,3
Optična, tehn. in medic. oprema 4,9 Železo in jeklo 7,7


 

Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Kitajska 24,9 Kitajska 9,5
ZAE 13,8 Irak 9,3
Indija 6,4 ZAE 6,2
Turčija 6,3 Afganistan 3,0
Nemčija 5,9 Južna Koreja 2,7
Slovenija (53. mesto) 0,1 Slovenija (72. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2018 znašale 48,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,1 %. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2018 znašale 3,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,3 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 41,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Južna Koreja in Francija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Kitajska 5.755,8
Južna Koreja 3.890,8
Francija 3.585,5
Italija 3.060,1
Rusija 2.559,8
Druge države 22.124,1
Skupaj 40.976,1
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 20.624,1
Kovine 5.024,9
Obnovljivi viri energije 3.873,5
Orig. avtomobilski deli 3.435,8
Kemikalije 3.355,7
Drugi sektorji 4.662,3
Skupaj 40.976,1
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Unit International 4.837,1
Titan Petrokimia Nusantara 959,2
Union Capital 904,7
Carlo Maresca 851,6
Renault 716,1
Chery Automobile 698,8
Kamaz 567,5

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo