Iran

Pregled gospodarskih gibanj v državi Iranu

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 85,0 84,0 82,9 81,8 80,7
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 49++ 50 50
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 421,0 387,5 454,5 357,2 408,0
 BDP per capita (v EUR): 4.955 4.618 5.482 4.364 5.053
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.262,4 1.243,5 1.363,7 1.399,6 1.500,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 14.848 14.800 16.446 17.110 18.593
 Rast BDP (v %): 1,4 -12,0 -9,2 -4,9 3,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 18,1 18,9 15,8 14,5 12,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 15,6 27,9 40,0 18,0 8,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -48,8 -49,5 -52,0 -61,4 -66,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 45,1 43,7 55,4 80,2 86,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,0 -21,2 -27,5 -13,5 1,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 0,2 -16,5 -26,0 -14,0 13,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,0 0,9 0,9 2,9 4,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 7,6+ 48,9 58,0 54,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 0,9+ 2,5 11,4 4,8
Stopnja tveganja države (op): / 69 68 67 65
Razred tveganja (op): / D D D D
Enostavnost poslovanja**: / 127 128 124 120
 


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar (posodobljeno junij 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača v letu 2020 v Iranu znaša 1.135,49 EUR, minimalna bruto plača pa 109,47 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje -6,0 -10,5 1,5 1,2
Rast javne potrošnje -3,0 -9,5 3,5 3,6
Rast investicij -7,5 -17,6 1,2 2,0


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, maj 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2019 je Iran uvozil za 52 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 55,4 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 3,4 mlrd EUR presežka v trgovinski bilanci. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, Irak, ZAE, Afganistan in Južna Koreja. V letu 2019 so največ izvažali nafto, plastiko, organske kemijske proizvode, rude, ter sadje in oreščke. Iran je v letu 2019 največ uvažal žita, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, tehnično in medicinsko opremo ter organske kemikalije. Največ Iran uvaža iz Kitajske, od koder je v letu 2018 uvozil 24,9 % od celotnega uvoza. Sledijo ZAE, Indija, Turčija in Nemčija.
 

Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Žita 13,2 Mineralna goriva, olja 60,8
Stroji, jedrski reaktorji 13,0 Plastika in plastični izdelki 11,6
Električna in elektronska oprema 7,8 Organski kemijski proizvodi 6,1
Optična, tehn. in medic. oprema 4,9 Rude, žlindre in pepeli 5,0
Organski kemijski proizvodi 4,7 Sadje in oreški 3,1

 

Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Kitajska 24,9 Kitajska 9,5
ZAE 13,8 Irak 9,3
Indija 6,4 ZAE 6,2
Turčija 6,3 Afganistan 3,0
Nemčija 5,9 Južna Koreja 2,7
Slovenija (53. mesto) 0,1 Slovenija (72. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2017 znašale 47,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 7,5 %. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2017 znašale 3,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 2,1 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 39,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Južna Koreja in Francija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter kovin.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Kitajska 5.596,4
Južna Koreja 3.807,6
Francija 3.495,5
Italija 3.002,7
Rusija 2.499,5
Druge države 21.477,3
Skupaj 39.879,0
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 20.094,9
Kovine 4.897,0
Obnovljivi viri energije 3.843,6
Orig. avtomobilski deli 3.348,3
Kemikalije 3.266,7
Drugi sektorji 4.428,6
Skupaj 39.879,0



Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Unit International 4.713,9
Titan Petrokimia Nusantara 934,8
Union Capital 881,7
Carlo Maresca 854,3
Renault 697,8
Chery Automobile 680,6
Kamaz 553,0


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo