Iran

Pregled gospodarskih gibanj v državi Iranu

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 83,6 82,8 82,0 81,2 80,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 49++ 50 49
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 364,7 345,9 370,7 408,0 383,2
 BDP per capita (v EUR): 4.361 4.176 4.517 5.027 4.775
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.390,5 1.395,7 1.437,5 1.554,3 1.442,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 16.631 16.849 17.525 19.150 17.973
 Rast BDP (v %): -0,4 -3,7 -4,6 3,8 13,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 12,8 12,8 12,7 12,7 12,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 16,0 40,0 21,2 10,0 8,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -48,0 -51,8 -61,4 -66,8 -56,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 58,6 61,7 88,2 86,8 75,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): -1,5 -15,0 -13,5 1,8 41,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): -4,5 -20,0 -22,0 13,4 6,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,0 1,3 2,1 4,4 3,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 8,8+ 58,1 54,2 46,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 0,8+ 11,4 4,8 1,3
Stopnja tveganja države (op): / 68 67 65 62
Razred tveganja (op): / D D D D
Enostavnost poslovanja**: / 128 124 120 117
 

Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je Iran beležil -4,6 % upad BDP, za leto 2019 pa je napovedan upad v višini -3,7 %. Za leto 2020 analitiki napovedujejo -0,4 % upad BDP, v letu 2021 pa naj bi BDP ponovno zrasel za 0,9 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje -1,0 -2,0 -0,5 0,1
Rast javne potrošnje 4,0 -3,0 1,0 3,5
Rast investicij -1,0 -3,0 -2,0 1,2


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Iran največ izvozi nafte, okoli 78 % od celotnega izvoza. 
V letu 2017 je Iran uvozil za 67,6 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 89,7 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 22,1 mlrd EUR presežka v trgovinski bilanci, kar predstavlja 5,7 % BDP. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, ZAE, Irak, Turčija in Južna Koreja. V letu 2017 so največ izvažali nafto, plastiko, rude, organske kemijske proizvode ter železo in jeklo. Iran je največ uvažal strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, žita ter železo injeklo. Največ Iran uvaža iz Kitajske (25 % od celotnega uvoza), ZAE, Južne Koreje, Turčije in Nemčije.
 

Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 17,4 Mineralna goriva, olja 77,9
Vozila 11,6 Plastika in plastični izdelki 5,3
Električna in elektronska oprema 9,3 Rude, žlindra in pepel 3,5
Žita 4,6 Organski kemijski proizvodi 2,9
Železo in jeklo 4,1 Železo in jeklo 2,2

 

Vodilni uvozni trgi 2016 % od celote Vodilni izvozni trgi 2016 % od celote
Kitajska 25,0 Kitajska 10,1
ZAE 13,3 ZAE 8,9
Južna Koreja 8,1 Irak 7,4
Turčija 6,4 Turčija 3,9
Nemčija 5,9 Južna Koreja 3,5
Slovenija (47. mesto) 0,1 Slovenija (94. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2016 znašale 211,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 0,6%. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2016 znašale 53,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 44,9%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 36,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Francija in Italija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter kovin.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Kitajska 5.318,4
Francija 3.515,6
Italija 2.730,7
Južna Koreja 2.573,3
Rusija 1.393,3
Druge države 21.274,9
Skupaj 36.806,1
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 17.893,2
Kovine 4.915,7
Orig. avtomobilski deli 3.369,9
Kemikalije 3.291,6
Obnovljivi viri energije 2.836,2
Drugi sektorji 4.499,6
Skupaj 36.806,1


 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo