Italija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Italiji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 59,1 | 59,2 | 59,3 | 59,4 | 59,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 206++ | 206 | 206 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.813,1 | 1.788,2 | 1.766,1 | 1.725,7 | 1.685,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 30.660 | 30.197 | 29.783 | 29.072 | 28.358 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.177,9 | 2.169,7 | 2.144,9 | 2.194,7 | 2.133,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 36.836 | 36.644 | 36.181 | 36.973 | 35.901 |
| Rast BDP (v %): | 0,4 | 0,2 | 0,9 | 1,6 | 1,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,5 | 10,6 | 10,6 | 11,3 | 11,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,2 | 1,1 | 1,2 | 1,3 | 0,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -419,4 | -414,9 | -405,2 | -382,9 | -351,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 462,9 | 461,4 | 454,5 | 439,1 | 408,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 0,8 | 0,9 | 1,0 | 6,3 | 2,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,3 | 1,5 | 2,0 | 5,6 | 3,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 6,8 | 10,8 | 12,9 | 8,1 | 17,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 317,3+ | 3.851,0 | 3.243,6 | 2.736,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 343,4+ | 4.621,2 | 4.321,4 | 3.715,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 36 | 36 | 36 | 35 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 51 | 46 | 50 | 44 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je BDP zrasel za 0,9 %. Za leto 2019 analitiki napovedujejo 0,2 % rast BDP, v letu 2020 0,4 % rast ter v letu 2021 1 % rast, ko naj bi BDP dosegel 1.857 mlrd EUR.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,6 | 0,4 | 0,4 | 0,8 |
| Rast javne potrošnje | 0,1 | 0,4 | 0,6 | 0,6 |
| Rast investicij | 4,0 | 0,7 | 0,5 | 2,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2017 je Italija izvozila za 439,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 383,2 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je v letu 2017 znašal 56 mlrd EUR, kar predstavlja 3,3 % BDP. Največ je Italija v letu 2017 izvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter plastiko. Glavni izvozni trg v letu 2017 je bila Nemčija, kamor so izvozili za 12,5 % celotnega izvoza. Sledijo Francija, ZDA, Španija ter Združeno kraljestvo. V letu 2017 je Italija največ uvažala nafto in plin, vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke. Največ so v letu 2017 uvozili iz Nemčije (16,3 % od celotnega uvoza), Francije, Kitajske, Nizozemske in Španije.
Italija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 12,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 19,8 |
| Vozila | 10,8 | Vozila | 8,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,8 | Električna in elektronska oprema | 6,0 |
| Električna in elektronska oprema | 7,7 | Farmacevtski izdelki | 5,1 |
| Farmacevtski izdelki | 5,1 | Plastika in plastični izdelki | 4,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 16,3 | Nemčija | 12,5 |
| Francija | 8,8 | Francija | 10,3 |
| Kitajska | 7,1 | ZDA | 9,1 |
| Nizozemska | 5,6 | Španija | 5,2 |
| Španija | 5,3 | Združeno kraljestvo | 5,1 |
| Slovenija (28. mesto) | 0,7 | Slovenija (23. mesto) | 0,9 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Italiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 76,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Združeno kraljestvo in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in OVE.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 18.312,5 |
| Združeno kraljestvo | 9.225,4 |
| Nemčija | 7.450,3 |
| Španija | 6.795,7 |
| Francija | 6.333,1 |
| Druge države | 28.293,8 |
| Skupaj | 76.410,8 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 9.688,4 |
| Obnovljivi viri energije | 7.590,9 |
| Transport | 6.177,8 |
| Finančne storitve | 4.724,9 |
| Progr. opr. in IT storitve | 2.069,7 |
| Drugi sektorji | 46.159,0 |
| Skupaj | 76.410,8 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi: