Izrael 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Izraelu
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,3 | 9,2 | 9,0 | 8,9 | 8,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 399++ | 411 | 403 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 382,2 | 364,5 | 350,4 | 313,6 | 312,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 41.009 | 39.752 | 38.875 | 35.407 | 35.894 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 356,7 | 347,3 | 334,5 | 300,5 | 299,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 38.267 | 37.867 | 37.107 | 33.924 | 34.416 |
| Rast BDP (v %): | 3,6 | 2,9 | 3,3 | 3,4 | 3,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,0 | 4,3 | 3,7 | 4,0 | 4,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,0 | 0,9 | 0,8 | 0,8 | 0,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -71,2 | -69,3 | -71,0 | -65,3 | -60,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 56,6 | 54,3 | 53,2 | 49,9 | 50,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,3 | 3,8 | 3,0 | 5,6 | 4,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,9 | 3,3 | 3,6 | 6,4 | 4,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 17,4 | 16,9 | 17,5 | 17,6 | 16,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 58,3+ | 52,9 | 52,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 77,1+ | 104,0 | 67,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 27 | 28 | 27 | 27 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 35 | 49 | 54 | 52 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Izraelu je v letu 2019 znašala 2.901,06 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 1.411 EUR.Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,9 | 2,6 | 2,9 | 3,2 |
| Rast javne potrošnje | 4,1 | 2,8 | 3,0 | 2,1 |
| Rast investicij | 0,7 | 2,8 | 4,0 | 4,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2018 je Izrael uvozil za 67,6 mlrd EUR, izvozil pa za 52,2 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 15,4 mlrd EUR, kar predstavlja 5 % BDP. Izrael največ izvaža drage kamne, predvsem diamante. Ti predstavljajo 24 % celotnega izvoza. Največ uvaža strojno opremo, mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, drage kamne ter vozila. Vodilni izvozni partner so ZDA, kamor so v letu 2018 izvozili 27,1 % celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Kitajska, Združeno kraljestvo, Hong Kong, in Nizozemska. Največ je Izrael v letu 2018 uvozil iz Kitajske (13,7 % od celotnega uvoza). Sledijo ZDA, Turčija, Nemčija in Rusija.
Izrael - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,9 | Biseri, dragi kamni, kovine | 24,0 |
| Mineralna goriva, olja | 12,8 | Električna in elektronska oprema | 13,8 |
| Električna in elektronska oprema | 10,4 | Farmacevtski izdelki | 9,1 |
| Biseri, dragi kamni, kovine | 9,0 | Optična, tehn. in medic. oprema | 8,6 |
| Vozila | 8,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 13,7 | ZDA | 27,1 |
| ZDA | 13,4 | Kitajska | 7,7 |
| Turčija | 8,1 | Združeno kraljestvo | 7,1 |
| Nemčija | 6,1 | Hong Kong, Kitajska | 6,8 |
| Rusija | 6,1 | Nizozemska | 3,7 |
| Slovenija (41. mesto) | 0,3 | Slovenija (24. mesto) | 0,7 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Izraelu 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Kitajska in Francija. Največ investicij je na področju polprevodnikov ter programske opreme in IT storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 25.283,5 |
| Kitajska | 1.032,7 |
| Francija | 802,2 |
| Združeno kraljestvo | 784,2 |
| Nemčija | 445,1 |
| Druge države | 4.335,2 |
| Skupaj | 32.683,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Polprevodniki | 18.146,1 |
| Progr. opr. in IT storitve | 2.142,5 |
| Komunikacije | 1.851,9 |
| Finančne storitve | 883,4 |
| Nepremičnine | 811,9 |
| Drugi sektorji | 8.847,2 |
| Skupaj | 32.683,0 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Intel | 17.696,3 |
| Hewlett-Packard (HP) | 775,1 |
| Amazon.com | 166,3 |
| IBM | 118,4 |
| Microsoft | 92,4 |
| Apple Inc | 76,2 |
| Dell EMC (EMC Corporation) | 53,3 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
