Izrael 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Izraelu
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,2 | 9,0 | 8,9 | 8,7 | 8,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 391++ | 403 | 395 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 325,7 | 317,8 | 313,2 | 312,6 | 287,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 35.516 | 35.261 | 35.356 | 35.894 | 33.676 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 317,5 | 308,7 | 297,0 | 297,1 | 288,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 34.631 | 34.252 | 33.525 | 34.106 | 33.748 |
| Rast BDP (v %): | 2,9 | 3,1 | 3,2 | 3,5 | 4,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,3 | 4,2 | 4,2 | 4,2 | 4,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,0 | 1,2 | 0,8 | 0,2 | -0,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -67,0 | -68,2 | -67,7 | -60,7 | -57,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 53,6 | 53,3 | 52,2 | 51,9 | 50,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 3,4 | 4,0 | 5,1 | 1,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,4 | 3,1 | 7,6 | 5,1 | 10,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 10,7 | 11,4 | 11,9 | 16,1 | 10,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 53,1+ | 53,1 | 48,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 104,0+ | 67,0 | 44,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 28 | 27 | 27 | 27 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 49 | 54 | 52 | 49 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
BDP in struktura potrošnje
Izrael je v letu 2018 zabeležil 3,2 % rast BDP, ki je znašal 313,2 mlrd EUR. Za leto 2019 je napovedana 3,1 % rast BDP, za leto 2020 2,9 %, za leto 2021 pa 4,2 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,1 | 3,5 | 2,8 | 3,4 |
| Rast javne potrošnje | 4,0 | 3,2 | 2,2 | 2,5 |
| Rast investicij | 2,7 | 3,0 | 2,7 | 4,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Izrael običajno beleži primanjkljaj v blagovni menjavi, ki pa ga izravna z velikim presežkom na področju storitev in tako zagotavlja presežek na tekočem računu.
V letu 2017 je Izrael uvozil za 60,7 mlrd EUR, izvozil pa za 51,9 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 8,8 mlrd EUR, kar predstavlja 2,8 % BDP. Izrael največ izvaža drage kamne, predvsem diamante. Ti predstavljajo 25 % celotnega izvoza. Največ uvaža strojno in elektronsko opremo, mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, drage kamne ter vozila. Vodilni izvozni partner so ZDA, kamor so v letu 2017 izvozili 28,2 % celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Združeno kraljestvo, Hong Kong, Kitajska in Belgija. Največ je Izrael v letu 2017 uvozil iz Kitajske (13 % od celotnega uvoza). Sledijo ZDA, Nemčija, Belgija in Italija.
Izrael - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,7 | Biseri, dragi kamni, kovine | 25,0 |
| Mineralna goriva, olja | 11,0 | Električna in elektronska oprema | 12,4 |
| Električna in elektronska oprema | 10,6 | Farmacevtski izdelki | 12,0 |
| Biseri, dragi kamni, kovine | 10,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,8 |
| Vozila | 8,4 | Optična, tehn. in medic. oprema | 7,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 13,0 | ZDA | 28,2 |
| ZDA | 11,6 | Združeno kraljestvo | 8,5 |
| Nemčija | 7,2 | Hong Kong | 6,9 |
| Belgija | 4,8 | Kitajska | 5,5 |
| Italija | 4,7 | Belgija | 4,5 |
| Slovenija (43. mesto) | 0,2 | Slovenija (24. mesto) | 0,6 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Izraelu 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 21,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Kitajska in Francija. Največ investicij je na področju polprevodnikov ter programske opreme in IT storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 14.718,8 |
| Kitajska | 1.146,7 |
| Francija | 762,4 |
| Združeno kraljestvo | 747,0 |
| Nemčija | 387,8 |
| Druge države | 4.145,6 |
| Skupaj | 21.908,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Polprevodniki | 7.358,7 |
| Progr. opr. in IT storitve | 1.798,6 |
| Komunikacije | 1.763,8 |
| Nepremičnine | 1.135,5 |
| Finančne storitve | 770,0 |
| Drugi sektorji | 9.081,7 |
| Skupaj | 21.908,3 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo