Japonska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Japonski
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 126,5 | 126,9 | 127,2 | 127,5 | 127,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 349++ | 348 | 348 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 4.333,6 | 4.325,2 | 4.262,7 | 4.301,8 | 4.439,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 34.258 | 34.098 | 33.515 | 33.745 | 34.755 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 4.718,9 | 4.700,0 | 4.606,8 | 4.708,0 | 4.704,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 37.307 | 37.052 | 36.224 | 36.928 | 36.825 |
| Rast BDP (v %): | 0,4 | 1,2 | 1,0 | 1,9 | 0,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,3 | 2,5 | 2,6 | 2,8 | 3,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,7 | 1,5 | 1,0 | 0,5 | -0,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -633,0 | -622,4 | -610,8 | -570,5 | -526,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 641,5 | 632,6 | 620,9 | 609,6 | 572,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,2 | 4,0 | 4,2 | 6,8 | 1,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,1 | 3,1 | 3,1 | 3,4 | -1,6 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 24,9 | 22,9 | 20,6 | 16,6 | 35,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,6+ | 110,2 | 124,7 | 113,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 19,6+ | 86,1 | 80,2 | 73,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 20 | 20 | 20 | 20 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 39 | 34 | 34 | 32 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan- feb (posodobljeno maj 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, maj 2019.
BDP in struktura potrošnje
Japonska je v letu 2018 dosegla gospodarsko rast v višini 1 %, napoved za leto 2019 je 1,2 % rast. Analitiki napovedujejo za leto 2020 0,4 % rast BDP, ter v letu 2021 1,2 % rast.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,5 | 0,9 | -0,7 | 0,3 |
| Rast javne potrošnje | 0,6 | 0,8 | 0,9 | 0,6 |
| Rast investicij | 1,3 | 1,1 | 1,2 | 1,7 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Japonska je imela v letu 2017 39,1 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi, kar predstavlja 0,9 % BDP. Izvozili so za 609,6 mlrd EUR, uvozili pa za 570,5 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno, elektronsko opremo, ter blago široke potrošnje. Vodilni izvozni trg so bile v letu 2017 ZDA, kamor so izvozili 19,3 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, optično, tehnično in medicinsko opremo ter farmacevtske izdelke. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je Kitajska, iz katere so v letu 2017 uvozili za 24,5 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2017, so še ZDA, Avstralija, Južna Koreja in Savdska Arabija.
Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 21,0 | Vozila | 21,0 |
| Električna in elektronska oprema | 14,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 19,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,7 | Električna in elektronska oprema | 15,1 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 3,8 | Blago široke potrošnje | 6,3 |
| Farmacevtski izdelki | 3,3 | Optična, tehn. in medic. oprema | 5,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 24,5 | ZDA | 19,3 |
| ZDA | 11,0 | Kitajska | 19,0 |
| Australia | 5,8 | Južna Koreja | 7,6 |
| Južna Koreja | 4,2 | Tajvan | 5,8 |
| Savdska Arabija | 4,1 | Hong Kong | 5,1 |
| Slovenija (78. mesto) | <0,1 | Slovenija (94. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2016 znašale 171,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala n/a. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2016 znašale 1.184,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala n/a.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 88,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Združeno kraljestvo in Singapur. Največ investicij je na področju polprevodnikov in OVE.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 42.569,0 |
| Združeno kraljestvo | 5.030,4 |
| Singapur | 4.943,6 |
| Nemčija | 4.233,3 |
| Francija | 3.410,2 |
| Druge države | 28.650,7 |
| Skupaj | 88.837,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Polprevodniki | 21.627,7 |
| Obnovljivi viri energije | 12.546,2 |
| Nepremičnine | 10.024,0 |
| Finančne storitve | 7.095,2 |
| Progr. opr. in IT storitve | 4.728,0 |
| Drugi sektorji | 32.816,2 |
| Skupaj | 88.837,4 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo