Japonska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Japonski
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 126,1 | 126,5 | 126,9 | 127,2 | 127,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 348++ | 347 | 348 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 4.671,4 | 4.708,2 | 4.536,6 | 4.198,3 | 4.308,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 37.057 | 37.224 | 35.760 | 33.008 | 33.788 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 4.929,5 | 4.882,7 | 4.784,8 | 4.432,2 | 4.584,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 39.109 | 38.605 | 37.718 | 34.845 | 35.955 |
| Rast BDP (v %): | 0,9 | -1,6 | 0,7 | 0,3 | 2,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,0 | 3,3 | 2,4 | 2,4 | 2,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 0,7 | 0,6 | 0,5 | 1,0 | 0,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -594,6 | -574,8 | -618,6 | -614,0 | -570,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 602,2 | 585,8 | 623,5 | 623,6 | 609,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,4 | -2,3 | -1,8 | 3,4 | 6,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,5 | -1,3 | -0,8 | 3,4 | 3,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 30,6 | 29,9 | 30,4 | 21,9 | 18,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 17,3+ | 79,0 | 110,2 | 124,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 20,4+ | 108,2 | 86,1 | 80,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 20 | 20 | 20 | 20 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 29 | 39 | 34 | 34 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, maj 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna mesečna bruto plača na Japonskem je leta 2019 znašala 2.693,51 EUR. Minimalna plača pa je znašala 7,5 EUR na uro.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,2 | -2,0 | 0,8 | 0,6 |
| Rast javne potrošnje | 1,9 | 2,1 | 1,1 | 0,8 |
| Rast investicij | 1,3 | -2,9 | 1,2 | 1,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, maj 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Japonska je imela v letu 2018 10,1 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi, kar predstavlja 0,2 % BDP. Izvozili so za 620,9 mlrd EUR, uvozili pa za 610,8 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno, elektronsko opremo, ter blago široke potrošnje. Vodilni izvozni trg je bila v letu 2018 Kitajska, kamor so izvozili 19,5 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, optično, tehnično in medicinsko opremo ter farmacevtske izdelke. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je ZDA, iz katere so v letu 2018 uvozili za 11,2 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2018, so še Avstralija, Savdska Arabija, Južna Koreja in ZAE.
Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 23,3 | Vozila | 20,9 |
| Električna in elektronska oprema | 13,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 20,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,7 | Električna in elektronska oprema | 14,8 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 3,7 | Blago široke potrošnje | 6,2 |
| Farmacevtski izdelki | 3,4 | Optična, tehn. in medic. oprema | 5,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| ZDA | 11,2 | Kitajska | 19,5 |
| Avstralija | 6,1 | ZDA | 19,0 |
| Savdska Arabija | 4,5 | Južna Koreja | 7,1 |
| Južna Koreja | 4,3 | Tajvan | 5,7 |
| ZAE | 3,7 | Hong Kong, Kitajska | 4,7 |
| Slovenija (80. mesto) | <0,1 | Slovenija (98. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonsko so v letu 2017 znašale 177,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 5,3 %. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2017 znašale 1.322,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 9,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 95,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Singapur in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju polprevodnikov in obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 45.913,8 |
| Singapur | 5.585,2 |
| Združeno kraljestvo | 4.913,6 |
| Nemčija | 4.550,7 |
| Francija | 3.882,5 |
| Druge države | 30.884,2 |
| Skupaj | 95.730,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Polprevodniki | 21.629,7 |
| Obnovljivi viri energije | 13.595,4 |
| Nepremičnine | 11.289,5 |
| Finančne storitve | 7.111,4 |
| Progr. opr. in IT storitve | 5.095,7 |
| Drugi sektorji | 37.008,5 |
| Skupaj | 95.730,2 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ProLogis | 3.835,4 |
| Fairfield Inn & Suites by Marriott | 2.342,6 |
| Canadian Solar Inc (CSI) | 2.010,4 |
| Global Logistics Properties (GLP) | 1.251,5 |
| Amazon Japan | 283,9 |
| Citibank Japan | 261,1 |
| Equinix | 255,0 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
