Japonska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Japonski

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 126,5 126,9 127,2 127,5 127,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 347 348 348
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4.329,5 4.303,4 4.212,7 4.301,8 4.439,6
 BDP per capita (v EUR): 34.234 33.922 33.115 33.739 34.750
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 4.677,9 4.688,2 4.589,0 4.708,0 4.704,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 36.984 36.955 36.075 36.922 36.821
 Rast BDP (v %): 0,4 1,0 0,8 1,9 0,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,3 2,4 2,4 2,8 3,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,3 1,0 1,0 0,5 -0,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -594,8 -601,0 -614,0 -570,6 -526,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 595,5 603,2 623,6 609,4 572,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 0,9 -1,5 3,3 6,8 1,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 1,0 -1,1 3,4 3,5 -1,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 27,0 26,1 21,9 18,1 36,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 44,0+ 110,2 124,7 113,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 64,5+ 86,1 80,2 73,3
Stopnja tveganja države (op): / 20 20 20 20
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 39 34 34 32


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno okt 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, oktober 2019.


BDP in struktura potrošnje

Japonska je v letu 2018 dosegla gospodarsko rast v višini 0,8 %, napoved za leto 2019 je 1 % rast. Analitiki napovedujejo za leto 2020 0,4 % rast BDP, ter v letu 2021 0,9 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 0,4 0,9 -0,7 0,4
Rast javne potrošnje 0,8 1,1 1,0 0,6
Rast investicij 1,1 1,3 1,3 1,5


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2019.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Japonska je imela v letu 2018 10,1 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi, kar predstavlja 0,2 % BDP. Izvozili so za 620,9 mlrd EUR, uvozili pa za 610,8 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno, elektronsko opremo, ter blago široke potrošnje. Vodilni izvozni trg je bila v letu 2018 Kitajska, kamor so izvozili 19,5 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, optično, tehnično in medicinsko opremo ter farmacevtske izdelke. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je ZDA, iz katere so v letu 2018 uvozili za 11,2 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2018, so še Avstralija, Savdska Arabija, Južna Koreja in ZAE.
 

Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja  23,3 Vozila 20,9
Električna in elektronska oprema 13,5 Stroji, jedrski reaktorji 20,1
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Električna in elektronska oprema 14,8
Optična, tehn. in medic. oprema 3,7 Blago široke potrošnje 6,2
Farmacevtski izdelki 3,4 Optična, tehn. in medic. oprema 5,6
 
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
ZDA 11,2 Kitajska 19,5
Avstralija 6,1 ZDA 19,0
Savdska Arabija 4,5 Južna Koreja 7,1
Južna Koreja 4,3 Tajvan 5,7
ZAE 3,7 Hong Kong, Kitajska 4,7
Slovenija (80. mesto) <0,1 Slovenija (98. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonsko so v letu 2017 znašale 177,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 5,3 %. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2017 znašale 1.322,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 9,1 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 95,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Singapur in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju polprevodnikov in obnovljivih virov energije.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 45.913,8
Singapur 5.585,2
Združeno kraljestvo 4.913,6
Nemčija 4.550,7
Francija 3.882,5
Druge države 30.884,2
Skupaj 95.730,2
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Polprevodniki 21.629,7
Obnovljivi viri energije 13.595,4
Nepremičnine 11.289,5
Finančne storitve 7.111,4
Progr. opr. in IT storitve 5.095,7
Drugi sektorji 37.008,5
Skupaj 95.730,2

 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019   
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
ProLogis 3.835,4
Fairfield Inn & Suites by Marriott 2.342,6
Canadian Solar Inc (CSI) 2.010,4
Global Logistics Properties (GLP) 1.251,5
Amazon Japan 283,9
Citibank Japan 261,1
Equinix 255,0


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo