Japonska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Japonski

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 125,6 126,1 126,5 126,9 127,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 348 347
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4.340,3 4.181,8 4.425,4 4.584,8 4.268,6
 BDP per capita (v EUR): 34.561 33.173 34.988 36.138 33.554
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 4.769,7 4.459,5 4.568,4 4.823,2 4.544,9
 BDP per capita (PPP, v EUR): 37.977 35.378 36.123 38.022 35.731
 Rast BDP (v %): 2,9 2,2 -4,7 0,0 0,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,7 2,8 2,8 2,4 2,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,2 -0,2 0,0 0,5 1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -576,4 -539,6 -528,7 -619,4 -614,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 614,5 579,2 553,9 620,7 623,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,1 10,2 -11,7 -1,5 3,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,2 7,1 -7,3 1,0 3,8
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 39,2 43,6 57,8 35,6 21,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 46,2+ 81,3 79,0 110,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 57,7+ 102,2 108,2 86,1
Stopnja tveganja države (op): / 19 23 20 20
Razred tveganja (op): / A B A A
Enostavnost poslovanja**: / / 29 39 34



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/)  Podatek ni na voljo.

 



Vir: EIU; Factiva, september 2021.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna plača se je na Japonskem v letu 2020 dvignila na 902 JPY (7,15 EUR) na uro. Povprečna bruto mesečna plača je v oktobru 2020 znašala 314.090 JPY, kar je približno 2.489 EUR.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje -6,0 1,4 2,3 1,2
Rast javne potrošnje 2,7 2,0 1,3 1,0
Rast investicij -4,2 1,4 1,8 2,1


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2021.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Japonska je imela v letu 2020 25,3 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Izvozili so za 553,6 mlrd EUR, uvozili pa za 528,3 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno in elektronsko opremo, blago široke potrošnje ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Vodilni izvozni trg je bila v letu 2020 Kitajska, kamor so izvozili 25,8 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, farmacevtske izdelke ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je Kitajska, iz katere so v letu 2020 uvozili za 25,8 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2020, so še ZDA, Avstralija, Tajvan in Južna Koreja.

 

Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 16,6 Vozila 19,1
Električna in elektronska oprema 15,2 Stroji, jedrski reaktorji 19,0
Stroji, jedrski reaktorji 10,6 Električna in elektronska oprema 16,0
Farmacevtski izdelki 4,5 Ostalo blago 6,4
Optična, tehn. in medic. oprema 4,1 Optična, tehn. in medic. oprema 5,8
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 25,8 Kitajska 22,0
ZDA 11,3 ZDA 18,5
Avstralija 5,6 Južna Koreja 7,0
Tajvan 4,2 Tajvan 6,9
Južna Koreja 4,2 Hong Kong, Kitajska 5,0
Slovenija (77. mesto) <0,1 Slovenija (82. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2018 znašale 181,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,1 %. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2018 znašale 1.411,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 10,7 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 105,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Singapur in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju polprevodnikov in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 49.234,6
Singapur 6.371,4
Združeno kraljestvo 5.307,3
Nemčija 5.264,0
Francija 4.681,6
Druge države 34.329,4
Skupaj 105.188,5
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Polprevodniki 22.336,4
Obnovljivi viri energije 15.147,7
Nepremičnine 12.230,7
Finančne storitve 7.539,4
Progr. opr. in IT storitve 6.054,6
Drugi sektorji 41.879,8
Skupaj 105.188,5
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
ProLogis 3.988,6
Fairfield Inn & Suites by Marriott 2.405,1
Canadian Solar Inc (CSI) 2.147,3
Pacifico Energy 1.330,2
Global Logistics Properties (GLP) 1.297,4
Amazon Japan 291,3
Citibank Japan 267,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo