Japonska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Japonski

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 126,1 126,5 126,9 127,2 127,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 348++ 347 348
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4.469,4 4.382,0 4.534,8 4.196,6 4.308,0
 BDP per capita (v EUR): 35.459 34.646 35.746 32.991 33.788
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 4.735,1 4.582,0 4.783,0 4.430,5 4.584,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 37.564 36.224 37.704 34.827 35.955
 Rast BDP (v %): 1,7 -5,4 0,7 0,3 2,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 3,0 3,2 2,4 2,4 2,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 0,4 -0,2 0,5 1,0 0,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -575,9 -536,2 -619,6 -614,5 -570,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 566,8 516,4 622,7 623,3 609,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,0 -15,5 -1,6 3,5 6,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 6,5 -9,8 -0,7 3,7 3,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 20,7 15,3 33,1 20,8 16,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 51,1+ 79,0 110,2 124,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 64,8+ 108,2 86,1 80,2
Stopnja tveganja države (op): / 23 20 20 20
Razred tveganja (op): / B A A A
Enostavnost poslovanja**: / 29 39 34 34



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno oktober 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 



Vir: EIU; Factiva, september 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača na Japonskem je leta 2019 znašala 2.693,51 EUR. Minimalna plača pa je znašala 7,5 EUR na uro.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 0,1 -4,6 2,3 1,2
Rast javne potrošnje 1,9 3,6 1,9 1,5
Rast investicij 1,3 -8,3 1,6 1,7


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2020.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Japonska je imela v letu 2019 4,9 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Izvozili so za 623,5 mlrd EUR, uvozili pa za 618,6 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno, elektronsko opremo, blago široke potrošnje ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Vodilni izvozni trg so bile v letu 2019 ZDA, kamor so izvozili 19,9 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, optično, tehnično in medicinsko opremo ter farmacevtske izdelke. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je Kitajska, iz katere so v letu 2019 uvozili za 23,5 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2019, so še ZDA, Avstralija, Južna Koreja in Savdska Arabija.
 

Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 21,6 Vozila 21,1
Električna in elektronska oprema 13,7 Stroji, jedrski reaktorji 19,4
Stroji, jedrski reaktorji 9,8 Električna in elektronska oprema 14,6
Optična, tehn. in medic. oprema 3,9 Ostalo blago 6,4
Farmacevtski izdelki 3,8 Optična, tehn. in medic. oprema 5,5
 
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Kitajska 23,5 ZDA 19,9
ZDA 11,3 Kitajska 19,1
Avstralija 6,3 Južna Koreja 6,6
Južna Koreja 4,1 Tajvan 6,1
Savdska Arabija 3,8 Hong Kong, Kitajska 4,8
Slovenija (88. mesto) <0,1 Slovenija (87. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2018 znašale 181,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,1 %. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2018 znašale 1.411,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 10,7 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 105,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Singapur in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju polprevodnikov in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 49.234,6
Singapur 6.371,4
Združeno kraljestvo 5.307,3
Nemčija 5.264,0
Francija 4.681,6
Druge države 34.329,4
Skupaj 105.188,5
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Polprevodniki 22.336,4
Obnovljivi viri energije 15.147,7
Nepremičnine 12.230,7
Finančne storitve 7.539,4
Progr. opr. in IT storitve 6.054,6
Drugi sektorji 41.879,8
Skupaj 105.188,5
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
ProLogis 3.988,6
Fairfield Inn & Suites by Marriott 2.405,1
Canadian Solar Inc (CSI) 2.147,3
Pacifico Energy 1.330,2
Global Logistics Properties (GLP) 1.297,4
Amazon Japan 291,3
Citibank Japan 267,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo