Južna Koreja

Pregled gospodarskih gibanj v državi Južni Koreji

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

	2020*	2019*	2018	2017	2016
Število prebivalcev (v mio):	51,5	51,3	51,2	51,0	50,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²):	/	/	524⁺⁺	528	526
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah):	1.456,6	1.420,5	1.366,0	1.354,0	1.274,2
BDP per capita (v EUR):	28.279	27.672	26.695	26.558	25.090
BDP (PPP, v mlrd EUR):	1.858,8	1.817,6	1.759,7	1.768,2	1.714,8
BDP per capita (PPP, v EUR):	36.090	35.403	34.390	34.681	33.757
Rast BDP (v %):	2,3	2,4	2,7	3,1	2,9
Stopnja nezaposlenosti (v %):	3,6	3,5	3,8	3,7	3,7
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %):	1,6	1,6	1,5	1,9	1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR):	-462,7	-461,9	-437,4	-404,9	-354,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ):	557,4	558,6	538,8	511,0	461,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %):	1,9	2,6	3,9	1,9	2,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %):	1,6	1,1	1,5	7,0	4,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR):	6,6	9,2	13,5	15,1	10,9
Slovenski izvoz (v mio EUR):	/	15,1⁺	116,4	113,6	52,9
Slovenski uvoz (v mio EUR):	/	58,1⁺	301,4	303,5	284,0
Stopnja tveganja države (op):	/	28	28	28	31
Razred tveganja (op):	/	B	B	B	B
Enostavnost poslovanja**:	/	5	4	5	4

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2014

Vir: EIU; Factiva, maj 2019.

BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 so v Južni Koreji zabeležili 2,7 % rast BDP. V letu 2019 je napovedana 2,4 % rast, v letu 2020 2,3 % in v letu 2021 2,7 % rast.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

	2018	2019*	2020*	2021*
Rast zasebne potrošnje	2,8	2,5	2,4	2,4
Rast javne potrošnje	5,6	7,2	5,2	3,9
Rast investicij	-2,1	0,2	0,6	1,1

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

Zunanja trgovina

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je izvoz blaga dosegel 511 mlrd EUR, uvoz pa 404,9 mlrd EUR. Presežek Južne Koreje v blagovni menjavi je v letu 2017 znašal 106,1 mlrd EUR, kar predstavlja 7,8 % BDP. Največ so v letu 2017 izvozili električne in elektronske opreme, strojev, vozil, ladij ter mineralnih goriv. Glavni izvozni trgi v letu 2017 so bili Kitajska (24,8 % od celotnega izvoza), ZDA, Vijetnam, Hong Kong in Japonska. Največ so v letu 2017 uvozili mineralnih goriv, električne in elektronske opreme, strojev, optične, tehnične in medicinske opreme ter železa in jekla. Največ so uvažali iz Kitajske (20,5 % od celotnega uvoza), sledijo Japonska, ZDA, Nemčija in Savdska Arabija.

Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017	% od celote	Glavne izvozne blagovne skupine 2017	% od celote
Mineralna goriva, olja	23,0	Električna in elektronska oprema	28,4
Električna in elektronska oprema	17,3	Stroji, jedrski reaktorji	12,1
Stroji, jedrski reaktorji	12,7	Vozila	10,8
Optična, tehn. in medic. oprema	4,5	Ladje, čolni	7,1
Železo in jeklo	3,5	Mineralna goriva, olja	6,3

Vodilni uvozni trgi 2017	% od celote	Vodilni izvozni trgi 2017	% od celote
Kitajska	20,5	Kitajska	24,8
Japonska	11,5	ZDA	12,0
ZDA	10,6	Vijetnam	8,3
Nemčija	4,1	Hong Kong	6,8
Savdska Arabija	4,1	Japonska	4,7
Slovenija (82. mesto)	<0,1	Slovenija (35. mesto)	0,3

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Južni Koreji so v letu 2016 znašale 158,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 0,5%. Celotne izhodne TNI Južne Koreje so v letu 2016 znašale 267,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 7,6%.

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2016 - 2019 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, september 2018.

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 116,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Japonska in Nizozemska. Največ investicij je na področju elektronskih komponent in kemikalij.

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica	Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA	35.245,7
Japonska	18.498,8
Nizozemska	12.683,8
Francija	8.747,8
Nemčija	7.863,5
Druge države	33.541,8
Skupaj	116.581,5

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018

Panoga	Obseg investicij (v mio EUR)
Elektronske komponente	25.232,2
Kemikalije	15.853,6
Avtomobilski deli	5.467,2
Polprevodniki	3.765,5
Finančne storitve	3.348,6
Drugi sektorji	62.914,3
Skupaj	116.581,5

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2018

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo