Južna Koreja 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Južni Koreji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 51,3 | 51,3 | 51,2 | 51,2 | 51,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 527++ | 530 | 528 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.543,0 | 1.490,2 | 1.466,2 | 1.458,6 | 1.436,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 30.071 | 29.064 | 28.625 | 28.500 | 28.106 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.111,5 | 2.044,3 | 2.009,4 | 1.842,8 | 1.863,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.152 | 39.873 | 39.223 | 36.008 | 36.469 |
| Rast BDP (v %): | 3,2 | -1,8 | 2,0 | 2,7 | 3,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,6 | 5,1 | 3,8 | 3,8 | 3,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,2 | -0,2 | 0,4 | 1,5 | 1,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -381,7 | -350,5 | -433,1 | -437,5 | -413,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 494,7 | 466,0 | 501,8 | 530,8 | 513,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,4 | -4,3 | 1,7 | 3,5 | 2,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,2 | -8,5 | -0,4 | 0,8 | 8,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 10,4 | 8,1 | 7,3 | 10,3 | 15,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,1+ | 67,8 | 116,3 | 113,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 55,4+ | 266,7 | 301,4 | 303,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 27 | 29 | 28 | 28 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 5 | 5 | 4 | 5 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar (posodobljeno junij 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto plača v Južni Koreji znaša 6,58 EUR na uro, povprečna bruto mesečna plača pa je v letu 2019 znašala 2.960,21 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,9 | -3,3 | 2,8 | 2,5 |
| Rast javne potrošnje | 6,5 | 8,0 | 4,2 | 3,7 |
| Rast investicij | -3,5 | -3,5 | 0,8 | 2,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, maj 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2019 je izvoz blaga dosegel 501,8 mlrd EUR, uvoz pa 433,1 mlrd EUR. Presežek Južne Koreje v blagovni menjavi je v letu 2019 znašal 68,7 mlrd EUR. Največ so v letu 2019 izvozili električne in elektronske opreme, strojev, vozil, mineralnih goriv ter plastike in plastičnih izdelkov. Glavni izvozni trgi v letu 2019 so bili Kitajska (25,1 % od celotnega izvoza), ZDA, Vietnam, Hong Kong in Japonska. Največ so v letu 2019 uvozili mineralnih goriv, električne in elektronske opreme, strojev, optične, tehnične in medicinske opreme ter vozil. Največ so uvažali iz Kitajske (21,3 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Savdska Arabija in Vietnam.
Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 25,3 | Električna in elektronska oprema | 28,3 |
| Električna in elektronska oprema | 17,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 13,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,3 | Vozila | 11,6 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 3,7 | Mineralna goriva, olja | 7,8 |
| Vozila | 3,3 | Plastika in plastični izdelki | 6,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 21,3 | Kitajska | 25,1 |
| ZDA | 12,3 | ZDA | 13,6 |
| Japonska | 9,5 | Vietnam | 8,9 |
| Savdska Arabija | 4,3 | Hong Kong, Kitajska | 5,9 |
| Vietnam | 4,2 | Japonska | 5,2 |
| Slovenija (83. mesto) | <0,1 | Slovenija (38. mesto) | 0,3 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 120,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Japonska in Nizozemska. Največ investicij je na področju elektronskih komponent in kemikalij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 36.024,2 |
| Japonska | 18.565,0 |
| Nizozemska | 12.614,9 |
| Francija | 9.357,3 |
| Nemčija | 7.902,9 |
| Druge države | 35.817,8 |
| Skupaj | 120.281,8 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Elektronske komponente | 25.132,8 |
| Kemikalije | 16.304,5 |
| Avtomobilski deli | 5.577,8 |
| Polprevodniki | 3.851,2 |
| Finančne storitve | 3.459,1 |
| Drugi sektorji | 65.956,3 |
| Skupaj | 120.281,8 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| BASF | 1.845,3 |
| Toray Advanced Materials Korea (Toray Saehan) | 1.114,9 |
| 3M | 1.015,8 |
| Renault Samsung Motors | 926,7 |
| Sumitomo Chemical | 814,0 |
| Air Products Korea | 631,9 |
| Microsoft | 482,3 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
