Južna Koreja

Pregled gospodarskih gibanj v državi Južni Koreji

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 51,3 51,2 51,2 51,1 51,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 530 528 526
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.448,1 1.406,8 1.458,6 1.436,4 1.351,1
 BDP per capita (v EUR): 28.246 27.462 28.500 28.106 26.505
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.951,6 1.921,3 1.864,7 1.875,8 1.818,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 38.066 37.513 36.441 36.708 35.658
 Rast BDP (v %): 2,2 1,9 2,7 3,2 2,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 3,9 4,1 3,8 3,7 3,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,1 0,7 1,5 1,9 1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -395,2 -402,4 -435,3 -413,0 -356,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 473,6 483,9 530,0 513,5 461,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 0,0 0,0 3,5 2,5 2,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): -2,1 -3,9 0,8 8,9 5,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 8,8 10,2 12,3 15,8 10,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 33,9+ 116,3 113,6 52,9
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 144,5+ 301,4 303,5 284,0
Stopnja tveganja države (op): / 29 28 28 31
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 5 4 5 4


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno sep 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.
 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 so v Južni Koreji zabeležili 2,7 % rast BDP. V letu 2019 je napovedana 1,9 % rast, v letu 2020 2,2 % in v letu 2021 2,4 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 2,8 2,0 2,0 2,2
Rast javne potrošnje 5,6 6,2 5,5 3,9
Rast investicij -2,4 -4,0 0,2 0,8


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2019.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je izvoz blaga dosegel 538,8 mlrd EUR, uvoz pa 437,4 mlrd EUR. Presežek Južne Koreje v blagovni menjavi je v letu 2018 znašal 101,4 mlrd EUR, kar predstavlja 7,4 % BDP. Največ so v letu 2018 izvozili električne in elektronske opreme, strojev, vozil, mineralnih goriv, ter plastike in plastičnih izdelkov. Glavni izvozni trgi v letu 2018 so bili Kitajska (26,8 % od celotnega izvoza),  ZDA, Vijetnam, Hong Kong in Japonska. Največ so v letu 2018 uvozili mineralnih goriv, električne in elektronske opreme, strojev, optične, tehnične in medicinske opreme ter vozil. Največ so uvažali iz Kitajske (19,9 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Savdska Arabija in Nemčija.

 

Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Mineralna goriva, olja  27,5 Električna in elektronska oprema 30,5
Električna in elektronska oprema 15,8 Stroji, jedrski reaktorji 12,8
Stroji, jedrski reaktorji 11,2 Vozila 10,1
Optična, tehn. in medic. oprema 4,2 Mineralna goriva, olja 8,0
Vozila 3,1 Plastika in plastični izdelki 5,8
 
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Kitajska 19,9 Kitajska 26,8
ZDA 11,0 ZDA 12,1
Japonska 10,2 Vijetnam 8,0
Savdska Arabija 4,9 Hong Kong, Kitajska 7,6
Nemčija 3,9 Japonska 5,1
Slovenija (84. mesto) <0,1 Slovenija (38. mesto) 0,3


Vir: Factiva; ITC, september 2019.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Južni Koreji so v letu 2016 znašale 158,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 0,5%. Celotne izhodne TNI Južne Koreje so v letu 2016 znašale 267,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 7,6%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 120,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Japonska in Nizozemska. Največ investicij je na področju elektronskih komponent in kemikalij.

 

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019 
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 36.024,2
Japonska 18.565,0
Nizozemska 12.614,9
Francija 9.357,3
Nemčija 7.902,9
Druge države 35.817,8
Skupaj 120.281,8
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Elektronske komponente 25.132,8
Kemikalije 16.304,5
Avtomobilski deli 5.577,8
Polprevodniki 3.851,2
Finančne storitve 3.459,1
Drugi sektorji 65.956,3
Skupaj 120.281,8
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019 
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
BASF 1.845,3
Toray Advanced Materials Korea (Toray Saehan) 1.114,9
3M 1.015,8
Renault Samsung Motors 926,7
Sumitomo Chemical 814,0
Air Products Korea 631,9
Microsoft 482,3
    
 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo