Kazahstan

Pregled gospodarskih gibanj v državi Kazahstanu

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 18,8 18,6 18,3 18,1 17,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 7 7 7
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 143,0 137,6 143,0 140,4 120,5
 BDP per capita (v EUR): 7.616 7.414 7.802 7.767 6.755
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 459,9 448,2 426,3 411,9 395,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 24.495 24.158 23.269 22.786 22.162
 Rast BDP (v %): 3,3 3,9 4,0 3,9 0,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,7 4,7 4,9 4,9 5,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 5,2 5,3 6,0 7,4 14,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -30,3 -29,2 -28,2 -27,1 -23,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 50,5 50,9 50,5 41,9 32,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,4 4,0 11,5 6,4 -4,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,2 5,1 3,2 -1,4 -2,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 4,9 4,0 0,2 4,2 15,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 57,4+ 52,6 76,2 67,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 14,2+ 16,9 29,9 25,8
Stopnja tveganja države (op): / 49 49 48 48
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 28 36 35 51


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno nov 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, november 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 je Kazahstan zabeležil rast BDP v višini 4 %. V letih 2019 in 2020 je napovedana 3,9 % in 3,3 % rast, v letu 2021 pa 3,5 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 5,3 5,0 2,9 3,8
Rast javne potrošnje -14,0 0,9 1,0 2,0
Rast investicij 3,9 3,7 4,0 4,1


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2019.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je Kazahstan uvozil za 29,7 mlrd EUR, izvozil pa za 52,5 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 22,8 mlrd EUR ali 15,8 % BDP. V strukturi izvoza prevladujejo mineralna goriva (70,1 %), železo in jeklo, baker, proizvodi kemične industrije in rude. V strukturi uvoza pa prevladujejo strojna, električna in elektronska oprema,  izdelki iz železa in jekla, vozila in mineralna goriva. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Italija, kamor so izvozili 19,3 % celotnega izvoza. Sledijo Kitajska, Nizozemska, Rusija in Francija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2018 je bila Rusija, od koder so uvozili 38,1 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Italija in ZDA .

 

Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 16,0 Mineralna goriva, olja 70,1
Električna in elektronska oprema 11,8 Železo in jeklo 6,8
Izdelki iz železa in jekla 6,7 Baker in izdelki iz bakra 4,2
Vozila 6,3 Proizvodi kemične industrije 3,5
Mineralna goriva, olja 5,4 Rude, žlindra in pepel 3,4
 
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Rusija 38,1 Italija 19,3
Kitajska 16,5 Kitajska 10,3
Nemčija 5,0 Nizozemska 10,2
Italija 4,6 Rusija 8,5
ZDA 4,0 Francija 6,3
Slovenija (41. mesto) 0,2 Slovenija (58. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, september 2019.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kazahstanu so v letu 2017 znašale 130,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 3,5 %. Celotne izhodne TNI Kazahstana so v letu 2017 znašale 18,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala -7,1 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 100,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Kitajska in Rusija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter kovin.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019 
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 37.525,4
Kitajska 13.034,3
Rusija 10.710,2
Združeno kraljestvo 6.786,7
Francija 2.444,5
Druge države 30.049,0
Skupaj 100.550,1
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 48.695,2
Kovine 14.869,9
Kemikalije 4.874,8
Transport 2.503,6
Hrana in tobak 2.141,1
Drugi sektorji 27.465,6
Skupaj 100.550,1
 

 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Eurasian Natural Resources Corporation (ENRC) 2.268,7
ArcelorMittal 1.152,8
Lukoil 1.043,3
KAZ Minerals (Kazakhmys) 991,0
China Nat. Oils, Foodstuffs and Cereals Corporation (COFCO) 817,3
KaR-TeL 242,0
Sberbank (Kazakhstan) 218,0
    

 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo