Kazahstan 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Kazahstanu
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 19,0 | 18,8 | 18,6 | 18,3 | 18,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 7++ | 7 | 7 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 170,2 | 161,2 | 149,3 | 148,1 | 140,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 8.958 | 8.585 | 8.049 | 8.081 | 7.767 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 508,0 | 492,5 | 472,1 | 420,6 | 402,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 26.743 | 26.226 | 25.451 | 22.958 | 22.250 |
| Rast BDP (v %): | 3,9 | 3,4 | 4,1 | 4,1 | 3,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,6 | 4,7 | 4,7 | 4,9 | 4,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,1 | 5,1 | 5,3 | 6,0 | 7,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -36,6 | -33,8 | -32,1 | -29,0 | -27,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 55,9 | 52,2 | 51,6 | 50,7 | 41,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,3 | 3,4 | 4,3 | 9,6 | 8,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,7 | 4,0 | 3,5 | 6,6 | 1,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 6,0 | 5,3 | 1,8 | 0,2 | 4,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 85,7+ | 52,6 | 76,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 19+ | 16,9 | 29,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 49 | 49 | 49 | 48 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 25 | 28 | 36 | 35 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Kazahstanu je v decembru 2019 znašala 480,31 EUR, minimalna mesečna plača pa 102,50 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,5 | 2,9 | 3,8 | 3,9 |
| Rast javne potrošnje | 1,2 | 2,0 | 2,0 | 2,0 |
| Rast investicij | 3,7 | 3,8 | 4,3 | 4,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2018 je Kazahstan uvozil za 29,7 mlrd EUR, izvozil pa za 52,5 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 22,8 mlrd EUR ali 15,8 % BDP. V strukturi izvoza prevladujejo mineralna goriva (70,1 %), železo in jeklo, baker, proizvodi kemične industrije in rude. V strukturi uvoza pa prevladujejo strojna, električna in elektronska oprema, izdelki iz železa in jekla, vozila in mineralna goriva. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Italija, kamor so izvozili 19,3 % celotnega izvoza. Sledijo Kitajska, Nizozemska, Rusija in Francija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2018 je bila Rusija, od koder so uvozili 38,1 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Italija in ZDA .
Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 16,0 | Mineralna goriva, olja | 70,1 |
| Električna in elektronska oprema | 11,8 | Železo in jeklo | 6,8 |
| Izdelki iz železa in jekla | 6,7 | Baker in izdelki iz bakra | 4,2 |
| Vozila | 6,3 | Proizvodi kemične industrije | 3,5 |
| Mineralna goriva, olja | 5,4 | Rude, žlindra in pepel | 3,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 38,1 | Italija | 19,3 |
| Kitajska | 16,5 | Kitajska | 10,3 |
| Nemčija | 5,0 | Nizozemska | 10,2 |
| Italija | 4,6 | Rusija | 8,5 |
| ZDA | 4,0 | Francija | 6,3 |
| Slovenija (41. mesto) | 0,2 | Slovenija (58. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 100,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Kitajska in Rusija. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 37.525,4 |
| Kitajska | 13.034,3 |
| Rusija | 10.710,2 |
| Združeno kraljestvo | 6.786,7 |
| Francija | 2.444,5 |
| Druge države | 30.049,0 |
| Skupaj | 100.550,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 48.695,2 |
| Kovine | 14.869,9 |
| Kemikalije | 4.874,8 |
| Transport | 2.503,6 |
| Hrana in tobak | 2.141,1 |
| Drugi sektorji | 27.465,6 |
| Skupaj | 100.550,1 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Eurasian Natural Resources Corporation (ENRC) | 2.268,7 |
| ArcelorMittal | 1.152,8 |
| Lukoil | 1.043,3 |
| KAZ Minerals (Kazakhmys) | 991,0 |
| China Nat. Oils, Foodstuffs and Cereals Corporation (COFCO) | 817,3 |
| KaR-TeL | 242,0 |
| Sberbank (Kazakhstan) | 218,0 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
