Kazahstan

Pregled gospodarskih gibanj v državi Kazahstanu

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 19,0 18,8 18,6 18,3 18,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 7++ 7 7
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 160,2 146,2 156,4 148,1 143,8
 BDP per capita (v EUR): 8.432 7.789 8.433 8.081 7.956
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 459,4 436,7 441,3 394,5 386,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 24.186 23.254 23.784 21.531 21.390
 Rast BDP (v %): 3,6 -2,2 4,5 4,1 3,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 5,6 6,1 4,8 4,9 4,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 6,3 7,6 5,3 6,0 7,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -31,4 -26,8 -34,6 -29,0 -27,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 46,9 36,2 51,6 50,7 41,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 19,6 -18,7 2,2 9,6 8,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 10,3 -13,7 11,6 6,6 1,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,7 0,5 3,2 0,2 4,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 33,3+ 85,7 52,6 76,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 5,1+ 19,0 16,9 29,9
Stopnja tveganja države (op): / 52 49 49 48
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 25 28 36 35



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno november 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača v Kazahstanu je v decembru 2019 znašala 480,31 EUR, minimalna mesečna plača pa 102,50 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 5,8 -2,3 4,0 3,6
Rast javne potrošnje 0,0 3,5 2,0 2,3
Rast investicij 11,9 -2,4 2,1 4,5


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2020.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2019 je Kazahstan uvozil za 34,6 mlrd EUR, izvozil pa za 51,6 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 17 mlrd EUR. V strukturi izvoza prevladujejo mineralna goriva (67,1 %), železo in jeklo, rude, baker ter proizvodi kemične industrije. V strukturi uvoza pa prevladujejo strojna, električna in elektronska oprema, izdelki iz železa in jekla, vozila in mineralna goriva. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2019 je bila Italija, kamor so izvozili 14,5 % celotnega izvoza. Sledijo Kitajska, Rusija, Nizozemska in Francija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2019 je bila Rusija, od koder so uvozili 36,7 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Južna Koreja, Italija in Nemčija.

 

Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 21,3 Mineralna goriva, olja 67,1
Električna in elektronska oprema 11,2 Železo in jeklo 6,0
Izdelki iz železa in jekla 6,7 Rude, žlindre in pepeli 4,7
Vozila 6,1 Baker in bakreni izdelki 4,5
Mineralna goriva, olja 4,1 Anorganski kemijski proizvodi 3,8
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Rusija 36,7 Italija 14,5
Kitajska 17,0 Kitajska 13,6
Južna Koreja 8,9 Rusija 9,7
Italija 4,1 Nizozemska 7,6
Nemčija 3,7 Francija 6,3
Slovenija (34. mesto) 0,2 Slovenija (56. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kazahstanu so v letu 2018 znašale 126,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 3,8 %. Celotne izhodne TNI Kazahstana so v letu 2018 znašale 14,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -14,5 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 108,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Kitajska in Rusija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 39.905,2
Kitajska 14.196,5
Rusija 11.717,3
Združeno kraljestvo 6.929,7
Francija 2.612,8
Druge države 33.377,2
Skupaj 108.738,7
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 50.028,5
Kovine 15.217,4
Kemikalije 7.158,5
Hrana in pijače 4.182,1
Transport 2.820,7
Drugi sektorji 29.331,5
Skupaj 108.738,7
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Eurasian Natural Resources Corporation (ENRC) 2.381,5
ArcelorMittal 1.182,9
Lukoil 1.070,6
KAZ Minerals (Kazakhmys) 982,3
China National Oils. Foodstuffs and Cereals Corporation (COFCO) 878,3
Eni SpA (Eni) 670,3
KaR-TeL 246,4

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo