Kazahstan 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Kazahstanu
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 18,8 | 18,6 | 18,4 | 18,2 | 18,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 7++ | 7 | 7 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 146,6 | 142,6 | 144,5 | 140,4 | 120,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 7.810 | 7.668 | 7.853 | 7.714 | 6.695 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 453,2 | 440,6 | 422,0 | 419,6 | 394,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 24.134 | 23.697 | 22.932 | 23.052 | 21.945 |
| Rast BDP (v %): | 2,9 | 3,4 | 3,8 | 3,9 | 0,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,9 | 5,0 | 4,9 | 4,9 | 5,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,6 | 6,3 | 6,0 | 7,4 | 14,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -32,4 | -31,1 | -29,7 | -28,4 | -25,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 54,0 | 53,8 | 52,5 | 43,8 | 33,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,1 | 3,1 | 9,0 | 6,4 | -4,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,6 | 3,9 | 4,3 | -1,4 | -2,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 4,9 | 3,4 | 2,5 | 4,1 | 15,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 52,6+ | 76,2 | 67,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 16,9+ | 29,9 | 25,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 49 | 49 | 48 | 48 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 28 | 36 | 35 | 51 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Kazahstan zabeležil rast BDP v višini 3,8 %. V letih 2019 in 2020 je napovedana 3,4 % in 2,9 % rast, v letu 2021 pa 3,1 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,9 | 3,7 | 3,6 | 4,4 |
| Rast javne potrošnje | -13,0 | 0,9 | 1,0 | 2,0 |
| Rast investicij | 4,1 | 4,1 | 4,0 | 4,1 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2017 je Kazahstan uvozil za 28,1 mlrd EUR, izvozil pa za 43,6 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 15,5 mlrd EUR ali 11,5 % BDP. Mineralni proizvodi, predvsem nafta, predstavljajo preko 60 % izvoza. V strukturi izvoza prevladujejo mineralna goriva, železo in jeklo, baker, proizvodi kemične industrije in rude. V strukturi uvoza pa prevladujejo strojna, električna in elektronska oprema, mineralna goriva, vozila ter izdelki iz železa in jekla. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Italija, kamor so izvozili 17,9 % celotnega izvoza. Sledijo Kitajska, Nizozemska, Rusija in Švica. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2017 je bila Rusija, od koder so uvozili 39,1 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, ZDA in Italija.
Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 16,1 | Mineralna goriva, olja | 63,5 |
| Električna in elektronska oprema | 10,3 | Železo in jeklo | 8,7 |
| Mineralna goriva, olja | 6,0 | Baker in izdelki iz bakra | 5,2 |
| Vozila | 6,0 | Proizvodi kemične industrije | 4,5 |
| Izdelki iz železa in jekla | 5,8 | Rude, žlindra in pepel | 4,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 39,1 | Italija | 17,9 |
| Kitajska | 16,0 | Kitajska | 12,0 |
| Nemčija | 5,1 | Nizozemska | 9,8 |
| ZDA | 4,3 | Rusija | 9,3 |
| Italija | 3,2 | Švica | 6,4 |
| Slovenija (35. mesto) | 0,3 | Slovenija (50. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 98,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Rusija in Kitajska. Največ investicij je na področju premoga, nafte in plina ter kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 37.684,7 |
| Rusija | 10.803,5 |
| Kitajska | 10.225,8 |
| Združeno kraljestvo | 7.530,3 |
| Francija | 2.569,2 |
| Druge države | 30.082,0 |
| Skupaj | 98.895,5 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 50.213,8 |
| Kovine | 14.681,6 |
| Kemikalije | 4.604,7 |
| Transport | 2.596,8 |
| Hrana in tobak | 2.244,0 |
| Drugi sektorji | 24.554,9 |
| Skupaj | 98.895,5 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo