Kitajska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Kitajski

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 1.398,8 1.395,1 1.390,4 1.385,1 1.379,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 147++ 148 148
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 14.217,0 13.242,7 12.767,0 11.730,5 10.854,0
 BDP per capita (v EUR): 10.161 9.491 9.179 8.466 7.867
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 28.297,3 26.074,5 24.914,3 21.894,1 20.796,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 20.232 18.691 17.920 15.805 15.080
 Rast BDP (v %): 8,4 1,0 6,1 6,6 6,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,6 7,2 5,1 4,9 5,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,2 5,2 2,9 1,9 1,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -1.777,2 -1.755,0 -1.756,5 -1.713,8 -1.540,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 2.153,0 2.094,7 2.169,9 2.048,6 1.961,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,2 -3,7 -2,0 6,4 8,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 1,4 -0,5 -2,8 7,9 7,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 129,5 100,0 139,8 172,5 147,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 81,2+ 265,3 303,6 320,3
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 433,6+ 1.159,1 1.009,9 854,9
Stopnja tveganja države (op): / 45 42 44 45
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 31 46 78 78



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, julij 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Konec leta 2019 je znašala povprečna mesečna bruto plača na Kitajskem 896,08 EUR, minimalna mesečna bruto plača pa 323,58 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 7,5 1,3 5,9 5,7
Rast javne potrošnje 9,8 10,1 9,5 8,6
Rast investicij 4,4 1,7 5,3 3,4


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, maj 2020.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2019 je imela Kitajska 413,4 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Izvozili so za 2.169,9 mlrd EUR, uvozili pa za 1.756,5 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali električno, elektronsko in strojno opremo, pohištvo, plastiko ter vozila. Vodilni izvozni trg v letu 2019 so bile ZDA, kamor so izvozili 16,8 % celotnega izvoza. Uvažali so največ električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, stroje in opremo, rude ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Največ so v letu 2019 uvozili iz Južne Koreje in Tajvana (8,4 % +8,4 % od celotnega uvoza), Japonske, Kitajske in ZDA.

 

Kitajska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Električna in elektronska oprema 24,0 Električna in elektronska oprema 26,9
Mineralna goriva, olja 16,6 Stroji, jedrski reaktorji 16,7
Stroji, jedrski reaktorji 9,2 Pohištvo 4,0
Rude, žlindre in pepeli 7,9 Plastika in plastični izdelki 3,4
Optična, tehn. in medic. oprema 4,8 Vozila 3,0
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Južna Koreja 8,4 ZDA 16,8
Tajvan 8,4 Hong Kong, Kitajska 11,2
Japonska 8,3 Japonska 5,7
Kitajska 6,3 Južna Koreja 4,4
ZDA 6,0 Vietnam 3,9
Slovenija (96. mesto) <0,1 Slovenija (67. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Kitajsko so v letu 2017 znašale 1.319,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 11,2 %. Celotne izhodne TNI Kitajske so v letu 2017 znašale 1.311,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 18,8 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Kitajskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 1.277,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Japonska in Nemčija. Največ investicij je na področju kemikalij in nepremičnin.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 258.252,3
Japonska 140.896,2
Nemčija 139.459,4
Tajvan 111.363,6
Južna Koreja 83.281,9
Druge države 543.832,5
Skupaj 1.277.086,0
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Kemikalije 140.128,6
Nepremičnine 133.145,8
Finančne storitve 100.551,1
Elektronske komponente 79.687,1
Transport 45.110,9
Drugi sektorji 778.462,2
Skupaj 1.277.086,0


 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019     
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Foxconn 26.601,1
BASF 19.496,4
Intel 4.822,9
HSBC 4.362,0
Standard Chartered Bank 3.637,3
AkzoNobel 2.161,3
IBM 1.618,7
 


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo