Kosovo 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Kosovo
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,8 | 1,8 | 1,8 | 1,8 | 1,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 167++ | 167 | 168 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 7,5 | 6,9 | 7,1 | 6,7 | 6,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 4.120 | 3.805 | 3.959 | 3.752 | 3.566 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 20,7 | 19,2 | 19,8 | 17,7 | 17,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 11.412 | 10.643 | 11.001 | 9.885 | 9.676 |
| Rast BDP (v %): | 7,5 | -5,0 | 4,0 | 3,8 | 4,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | 25,9 | 29,6 | 30,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,7 | 1,5 | 2,8 | 1,1 | 1,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -3,2 | -3,0 | -3,2 | -3,1 | -2,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 0,4 | 0,3 | 0,4 | 0,4 | 0,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 17,8 | -13,7 | 5,4 | 3,8 | 16,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 8,5 | -7,9 | 2,1 | 9,0 | 5,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 0,5 | 0,6 | 0,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 27,6+ | 123,9 | 103,3 | 101,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 0,7+ | 2,5 | 1,5 | 1,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 56 | 57 | 57 | 57 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 57 | 44 | 40 | 60 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar (posodobljeno junij 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, junij 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača na Kosovu znaša v javnem sektorju 761 EUR, v privatnem pa 416 EUR. Minimalna bruto mesečna plača znaša 130 EUR za delavce pod 35 let in 170 EUR za delavce nad 35 let.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,5 | -1,5 | 4,4 | 4,0 |
| Rast javne potrošnje | 4,0 | 5,0 | -1,2 | 3,0 |
| Rast investicij | 2,3 | -20,9 | 21,0 | 2,6 |
(*) IMF napoved.
Vir: IMF; Factiva, maj 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Kosovo je v letu 2019 izvozilo za 0,4 mlrd EUR blaga, uvozilo pa ga je za 3,2 mlrd EUR. To ima za rezultat primanjkljaj v blagovni menjavi v višini -2,8 mlrd EUR. Največ je Kosovo v letu 2019 izvažalo v Albanijo (17,6 %), Severno Makedonijo, Indijo, Nemčijo in Švico. Najpomembnejše blagovne skupine v izvozu v letu 2019 so bile železo in jeklo, plastika in plastični izdelki, izdelki iz železa in jekla, pijače, alkohol, kis in rude. Kosovo je v letu 2019 največ uvažalo iz Nemčije (12,8 %), Turčije, Kitajske, Severne Makedonije in Albanije. Največ so uvozili mineralnih goriv, vozil, strojne opreme, železa in jekla ter plastike.
Kosovo - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,0 | Železo in jeklo | 19,7 |
| Vozila | 9,0 | Plastika in plastični Izdelki | 12,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,7 | Izdelki iz železa in jekla | 8,9 |
| Železo in jeklo | 6,0 | Pijače, alkoholne tekočine in kis | 7,5 |
| Plastika in plastični proizvodi | 5,4 | Rude, žlindre in pepeli | 5,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 12,8 | Albanija | 17,6 |
| Turčija | 12,3 | Severna Makedonija | 11,5 |
| Kitajska | 9,7 | Indija | 8,6 |
| Severna Makedonija | 6,9 | Nemčija | 8,1 |
| Albanija | 6,4 | Švica | 7,4 |
| Slovenija (8. mesto) | 6,4 | Slovenija (13. mesto) | 7,1 |
Tuje neposredne investicije
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 2,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Hrvaška in Slovenija. Največ investicij je na področju hrane in tobaka ter nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avstrija | 881,5 |
| Hrvaška | 422,5 |
| Slovenija | 205,8 |
| Združeno kraljestvo | 82,6 |
| Turčija | 73,7 |
| Druge države | 466,1 |
| Skupaj | 2.107,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Hrana in tobak | 706,4 |
| Nepremičnine | 489,4 |
| Obnovljivi viri energije | 249,6 |
| Komunikacije | 146,1 |
| Kovine | 138,3 |
| Drugi sektorji | 334,4 |
| Skupaj | 2.107,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Contractor | 410,5 |
| Intereuropa | 54,3 |
| Esan | 37,5 |
| Abfall Service | 33,4 |
| Kremikovtzi | 30,3 |
| Albaraka Turk | 29,3 |
| Crimson Finance Fund | 29,3 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
