Kosovo 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Kosovo
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018
| 2022* | 2021* | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,8 | 1,8 | 1,8 | 1,8 | 1,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 167 | 167 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 7,8 | 7,1 | 6,6 | 7,1 | 6,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 4.255 | 3.928 | 3.633 | 3.954 | 3.756 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 19,3 | 17,8 | 17,5 | 19,0 | 17,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 10.591 | 9.825 | 9.664 | 10.528 | 9.477 |
| Rast BDP (v %): | 3,7 | 6,0 | -7,5 | 4,0 | 3,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | / | 25,7 | 29,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,7 | 1,2 | 0,8 | 2,7 | 1,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -3,3 | -3,0 | -2,9 | -3,2 | -3,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 0,4 | 0,3 | 0,3 | 0,4 | 0,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 7,5 | 26,7 | -14,9 | 0,2 | 16,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,1 | 13,9 | -2,6 | -3,3 | 16,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 0,5 | 0,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 42,8+ | 115,0 | 123,9 | 103,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2,9+ | 5,5 | 2,5 | 1,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 58 | 57 | 57 | 57 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | 57 | 44 | 40 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2021 (posodobljeno julij 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2021.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača znaša 130 EUR za delavce pod 35 let in 170 EUR za delavce nad 35 let.
Povprečna bruto mesečna plača je bila v septembru 2020 v javnem sektorju 671 EUR. Na Kosovu je v javnem sektorju zaposlenih več kot 82.400 ljudi.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2020 | 2021* | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -1,5 | 4,4 | 4,0 | 4,0 |
| Rast javne potrošnje | 5,0 | -1,2 | 3,0 | 1,2 |
| Rast investicij | -20,9 | 21,0 | 2,6 | 6,2 |
(*) IMF napoved.
Vir: IMF; Factiva, marec 2021.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Kosovo je v letu 2020 izvozilo za 0,3 mlrd EUR blaga, uvozilo pa ga je za 2,9 mlrd EUR. To ima za rezultat primanjkljaj v blagovni menjavi v višini -2,6 mlrd EUR. Največ je Kosovo v letu 2020 izvažalo v Albanijo (23,2 %), Severno Makedonijo, Nemčijo, Švico in Srbijo. Najpomembnejše blagovne skupine v izvozu v letu 2020 so bile železo in jeklo, plastika in plastični izdelki, pohištvo, izdelki iz železa in jekla ter pijače, alkohol in kis. Kosovo je v letu 2020 največ uvažalo iz Nemčije (13 %), Turčije, Kitajske, Albanije in Severne Makedonije. Največ so uvozili vozil, mineralnih goriv, strojne opreme, plastike ter železa in jekla.
Kosovo - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Vozila | 8,8 | Železo in jeklo | 21,2 |
| Mineralna goriva, olja | 8,7 | Plastika in plastični izdelki | 11,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,2 | Pohištvo | 10,2 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,9 | Izdelki iz železa in jekla | 9,5 |
| Železo in jeklo | 5,5 | Pijače, alkoholne tekočine in kis | 6,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,0 | Albanija | 23,2 |
| Turčija | 12,4 | Severna Makedonija | 9,3 |
| Kitajska | 9,8 | Nemčija | 9,3 |
| Albanija | 5,8 | Švica | 8,2 |
| Severna Makedonija | 5,7 | Srbija | 6,4 |
| Slovenija (9. mesto) | 5,6 | Slovenija (21. mesto) | 6,0 |
Tuje neposredne investicije
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 2,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Hrvaška in Nemčija. Največ investicij je na področju hrane, pijač in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avstrija | 912,9 |
| Hrvaška | 432,7 |
| Nemčija | 361,3 |
| Slovenija | 155,1 |
| Bolgarija | 89,6 |
| Druge države | 509,0 |
| Skupaj | 2.480,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Hrana in pijače | 762,4 |
| Nepremičnine | 427,8 |
| Finančne storitve | 369,1 |
| Kovine | 221,0 |
| Komunikacije | 128,7 |
| Drugi sektorji | 687,3 |
| Skupaj | 2.480,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ProCredit Bank Kosovo | 289,7 |
| Kremikovtzi | 73,5 |
| Bau Holding Strabag | 45,2 |
| Esan | 38,5 |
| Alumil Aluminium Industry (Alumil Mylonas) | 36,7 |
| Abfall Service | 34,3 |
| Intereuropa | 19,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
