Latvija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Latviji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 1,9 1,9 1,9 1,9 2,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 31++ 31 31
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 33,2 29,9 31,7 29,5 27,0
 BDP per capita (v EUR): 17.777 15.872 16.410 15.236 13.827
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 54,4 49,3 53,1 48,5 47,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 28.483 25.680 27.529 24.999 24.300
 Rast BDP (v %): 3,5 -4,5 2,2 4,3 3,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,3 8,0 6,3 7,4 8,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,5 2,3 2,7 2,6 2,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -17,2 -16,3 -15,9 -14,7 -14,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 14,2 13,5 13,0 12,1 11,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,9 -8,1 3,1 2,3 6,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,7 -6,0 3,5 5,1 8,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,8 0,8 0,7 0,8 0,6
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 18,2+ 32,3 30,1 47,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 9,7+ 20,2 15,7 11,8
Stopnja tveganja države (op): / 33 30 31 31
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 19 19 19 14



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača v Latviji je konec leta 2019 znašala 783 EUR, minimalna pa 430 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 2,2 -6,9 5,9 3,6
Rast javne potrošnje 2,9 4,0 2,9 2,6
Rast investicij 3,1 -9,0 6,7 3,8


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2019 je imela Latvija -2,9 mlrd EUR primanjkljaja v blagovni menjavi. Izvozili so za 13 mlrd EUR blaga, uvozili pa za 15,9 mlrd EUR. Največ je Latvija v letu 2019 izvozila lesa in lesnih izdelkov, električne in elektronske opreme, strojev, pijač, alkohola in kisa ter vozil. Vodilni izvozni trg v letu 2019 je bila Litva, kamor so izvozili 16 % od celotnega izvoza. Pomembnejši izvozni trgi so še Rusija, Estonija, Nemčija in Švedska. Največ je Latvija v letu 2019 uvažala električno in elektronsko opremo, stroje, mineralna goriva, vozila ter pijače, alkohol in kis. Vodilni uvozni trg v letu 2019 je bila Litva, od koder so uvozili 16,9 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Poljska, Estonija in Rusija.

 

Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Električna in elektronska oprema 10,2 Les in lesni izdelki 16,1
Stroji, jedrski reaktorji 9,9 Električna in elektronska oprema 10,1
Mineralna goriva, olja 8,6 Stroji, jedrski reaktorji 6,7
Vozila 7,9 Pijače, alkoholne tekočine in kis 6,7
Pijače, alkoholne tekočine in kis 4,9 Vozila 5,1
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Litva 16,9 Litva 16,0
Nemčija 11,1 Rusija 14,2
Poljska 8,6 Estonija 11,0
Estonija 8,4 Nemčija 6,7
Rusija 7,0 Švedska 6,1
Slovenija (32. mesto) 0,2 Slovenija (48. mesto) 0,2


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2018 znašale 14,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 5,5 %. Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2018 znašale 1,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 8,9 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij
 

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Estonija, sledita pa ji Norveška in Litva. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Estonija 2.021,4
Norveška 1.839,6
Litva 1.737,1
Švedska 1.464,9
Finska 1.231,8
Druge države 6.464,8
Skupaj 14.759,4
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 4.612,3
Finančne storitve 1.094,4
Transport 902,9
Gradbeništvo 753,2
Progr. opr. in IT storitve 577,7
Drugi sektorji 6.818,7
Skupaj 14.759,4
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Nelja Energia (4Energia) 614,0
Merks 553,8
Cemex 496,0
Graanul Invest 345,1
Hanner 175,8
Bite Latvija 87,1
Tele2 Latvia 85,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo