Litva

Pregled gospodarskih gibanj v državi Litvi

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 2,7 2,7 2,7 2,8 2,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 45++ 45 45
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 53,2 48,0 48,4 45,2 42,2
 BDP per capita (v EUR): 19.800 17.632 17.633 16.223 14.924
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 94,7 85,8 92,0 82,6 81,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 37.628 35.417 33.033 29.513 28.728
 Rast BDP (v %): 7,0 -7,4 3,9 3,6 4,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,1 8,9 6,3 6,1 7,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,0 1,3 2,2 2,5 3,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -36,2 -33,9 -31,4 -30,1 -27,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 32,7 30,7 29,2 27,4 25,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,3 -7,4 4,4 5,1 13,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 7,9 -8,9 4,2 4,3 12,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 61,8+ 95,4 70,0 83,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 25,6+ 41,3 39,7 33,2
Stopnja tveganja države (op): / 30 30 32 32
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 11 14 16 21



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno oktober 2020).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača v Litvi je leta 2019 znašala 1.318 EUR, minimalna pa 555 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 3,9 -4,6 4,3 3,6
Rast javne potrošnje 3,2 1,0 0,5 0,9
Rast investicij 7,4 -8,1 5,2 3,7


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU,IMF; Factiva, september 2020.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2019 je izvoz blaga znašal 29,2 mlrd EUR, uvoz pa 31,4 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -2,2 mlrd EUR. Litva je v letu 2019 največ izvažala mineralna goriva, stroje, pohištvo, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Največji izvozni trg je bila Rusija, kamor so v letu 2019 izvozili za 14 % od celotnega izvoza. Sledijo Latvija, Poljska, Nemčija in Estonija. Uvažali so največ mineralna goriva, stroje, vozila, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Rusija je bila tudi najpomembnejši uvozni trg v letu 2019, saj so iz nje uvozili za 14,7 % celotnega uvoza. Ostali vidnejši uvozni trgi so bili v letu 2019 še Poljska, Nemčija, Latvija in Nizozemska.

 

Litva - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 18,3 Mineralna goriva, olja 13,6
Stroji, jedrski reaktorji 10,0 Stroji, jedrski reaktorji 8,3
Vozila 9,9 Pohištvo 7,7
Električna in elektronska oprema 7,4 Električna in elektronska oprema 6,5
Plastika in plastični izdelki 4,4 Plastika in plastični izdelki 6,2
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Rusija 14,7 Rusija 14,0
Poljska 11,9 Latvija 9,5
Nemčija 11,6 Poljska 7,9
Latvija 7,1 Nemčija 7,5
Nizozemska 5,4 Estonija 5,0
Slovenija (28. mesto) 0,4 Slovenija (52. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Litvi so v letu 2018 znašale 15,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,5 %. Celotne izhodne TNI Litve so v letu 2018 znašale 3,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 17,5 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Litvi 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 15,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Rusija. Največ investicij je na področju transporta in finančnih storitev.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Nemčija 2.160,9
ZDA 1.383,6
Rusija 1.328,9
Švedska 1.147,2
Finska 1.129,3
Druge države 8.049,5
Skupaj 15.199,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Transport 1.744,1
Finančne storitve 1.622,1
Nepremičnine 1.233,5
Progr. opr. in IT storitve 1.223,2
Komunikacije 934,5
Drugi sektorji 8.441,6
Skupaj 15.199,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Ryanair 370,9
Snoras 331,1
Tele2 Lithuania 277,9
Danske Bank 107,0
Intersurgical 83,5
Skandinaviska Enskilda Banken (SEB) 78,8
Devbridge 70,3

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo