Madžarska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Madžarski
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,6 | 9,7 | 9,7 | 9,7 | 9,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 108++ | 108 | 108 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 140,6 | 129,1 | 143,5 | 133,6 | 125,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 14.589 | 13.364 | 14.813 | 13.754 | 12.850 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 298,0 | 289,0 | 289,2 | 257,0 | 252,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 30.938 | 29.918 | 29.866 | 26.475 | 25.912 |
| Rast BDP (v %): | 3,0 | -3,6 | 4,9 | 5,1 | 4,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,0 | 5,4 | 3,4 | 3,7 | 4,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 2,8 | 3,3 | 2,8 | 2,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -92,0 | -84,3 | -95,5 | -90,4 | -83,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 92,5 | 84,5 | 92,9 | 88,7 | 85,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 7,5 | -10,0 | 6,0 | 4,3 | 6,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 8,4 | -9,7 | 6,9 | 6,8 | 8,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 3,8 | 3,7 | 5,4 | -55,5 | -10,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 136,0+ | 922,2 | 877,7 | 767,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 190,7+ | 1.216,8 | 1.141,8 | 1.071,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 33 | 32 | 32 | 32 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 52 | 53 | 48 | 41 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno maj 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, maj 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača na Madžarskem je leta 2019 znašala 1.079,69 EUR, minimalna pa 464 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,1 | -2,5 | 3,1 | 3,4 |
| Rast javne potrošnje | 1,7 | 3,3 | 1,5 | 2,0 |
| Rast investicij | 15,3 | -5,0 | 4,5 | 5,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, maj 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2019 je Madžarska izvozila za 92,9 mlrd EUR, uvozila pa za 95,5 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -2,6 mlrd EUR. Najpomembnejši izvozni trg za Madžarsko je Nemčija, kamor so v letu 2019 izvozili 27,7 % od celotnega izvoza. Sledijo Slovaška, Romunija, Italija in Avstrija. Največ so izvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, farmacevtske izdelke ter plastiko. Pri uvozu je vodilni trg Nemčija, od koder so v letu 2019 uvozili 24,4 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Avstrija, Poljska in Nizozemska. Največ so uvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, mineralna goriva in plastiko.
Madžarska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 21,7 | Električna in elektronska oprema | 22,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 15,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 16,6 |
| Vozila | 10,3 | Vozila | 16,3 |
| Mineralna goriva, olja | 8,7 | Farmacevtski izdelki | 5,2 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,5 | Plastika in plastični izdelki | 3,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 24,4 | Nemčija | 27,7 |
| Kitajska | 7,0 | Slovaška | 5,3 |
| Avstrija | 6,2 | Romunija | 5,2 |
| Poljska | 5,6 | Italija | 5,1 |
| Nizozemska | 5,2 | Avstrija | 4,7 |
| Slovenija (18. mesto) | 1,4 | Slovenija (21. mesto) | 1,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Madžarskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 72,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Avstrija. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 17.527,0 |
| ZDA | 8.917,0 |
| Avstrija | 5.991,8 |
| Japonska | 3.965,5 |
| Združeno kraljestvo | 3.595,7 |
| Druge države | 32.802,7 |
| Skupaj | 72.799,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 10.040,0 |
| Avtomobilski deli | 7.554,3 |
| Elektronske komponente | 3.518,2 |
| Komunikacije | 3.417,0 |
| Progr. opr. in IT storitve | 3.385,7 |
| Drugi sektorji | 44.884,2 |
| Skupaj | 72.799,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Hankook Tire Worldwide | 1.869,6 |
| Audi | 1.535,5 |
| Flex Ltd (Flextronics) | 853,7 |
| Coloplast | 555,5 |
| Robert Bosch | 506,5 |
| Elcoteq SE | 403,0 |
| Oberbank | 319,0 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
