Madžarska 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Madžarski
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,6 | 9,7 | 9,7 | 9,7 | 9,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 109++ | 108 | 108 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 142,1 | 138,2 | 129,9 | 123,5 | 113,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 14.770 | 14.303 | 13.407 | 12.699 | 11.622 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 262,1 | 257,6 | 247,5 | 244,0 | 236,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 27.246 | 26.672 | 25.534 | 25.097 | 24.207 |
| Rast BDP (v %): | 1,8 | 3,1 | 4,7 | 4,4 | 2,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,5 | 3,5 | 3,7 | 4,2 | 5,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,6 | 3,5 | 2,9 | 2,3 | 0,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -94,2 | -93,6 | -89,5 | -83,6 | -75,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 95,2 | 94,3 | 89,6 | 85,5 | 79,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | 4,9 | 5,4 | 4,7 | 5,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,6 | 5,7 | 7,6 | 7,7 | 3,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 4,2 | 4,2 | 4,2 | -11,9 | 62,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 866,4+ | 747,4 | 705,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 1.139,0+ | 1.072,4 | 1.011,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 32 | 32 | 32 | 32 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 53 | 48 | 41 | 40 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Madžarska zabeležila 4,7 % rast BDP, ki je znašal 129,9 mlrd EUR. Napoved za leto 2019 je gospodarska rast v višini 3,1 %. Gospodarstvo naj bi v letih 2020 in 2021 zraslo za 1,8 % in 2 %.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,2 | 3,4 | 1,8 | 2,1 |
| Rast javne potrošnje | 2,1 | 0,5 | 1,2 | 1,5 |
| Rast investicij | 15,5 | 4,5 | 1,5 | 3,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2017 je Madžarska izvozila za 87,3 mlrd EUR, uvozila pa za 85,1 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 2,2 mlrd EUR ali 1,8 % BDP. Približno 80 % madžarskega izvoza je danes usmerjenega na trge EU. Najpomembnejši izvozni trg za Madžarsko je Nemčija, kamor so v letu 2017 izvozili 27,6 % od celotnega izvoza. Sledijo Romunija, Italija, Avstrija in Slovaška. Največ so izvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, farmacevtske izdelke ter plastiko. Tudi pri uvozu je vodilni trg Nemčija, od koder so v letu 2017 uvozili 25,4 % od celotnega uvoza. Sledijo Avstrija, Kitajska, Poljska in Slovaška. Največ so uvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, mineralna goriva in plastiko.
Madžarska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 20,5 | Električna in elektronska oprema | 20,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 16,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 18,6 |
| Vozila | 10,8 | Vozila | 14,8 |
| Mineralna goriva, olja | 8,2 | Farmacevtski izdelki | 4,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,6 | Plastika in plastični izdelki | 3,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 25,4 | Nemčija | 27,6 |
| Avstrija | 6,3 | Romunija | 5,4 |
| Kitajska | 5,9 | Italija | 5,1 |
| Poljska | 5,5 | Avstrija | 5,0 |
| Slovaška | 5,3 | Slovaška | 4,8 |
| Slovenija (18. mesto) | 1,4 | Slovenija (22. mesto) | 1,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Madžarskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 69,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Avstrija. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 16.203,7 |
| ZDA | 8.755,9 |
| Avstrija | 6.283,9 |
| Japonska | 3.977,8 |
| Združeno kraljestvo | 3.629,5 |
| Druge države | 30.633,3 |
| Skupaj | 69.484,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 9.606,9 |
| Avtomobilski deli | 7.335,1 |
| Komunikacije | 3.438,9 |
| Progr. opr. in IT storitve | 3.418,1 |
| Finančne storitve | 3.408,4 |
| Drugi sektorji | 42.276,5 |
| Skupaj | 69.484,0 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo