Mehika 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Mehiki
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 130,3 | 128,9 | 127,6 | 126,2 | 124,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 64++ | 65 | 64 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.238,8 | 1.205,9 | 1.162,1 | 1.035,0 | 1.025,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 9.509 | 9.354 | 9.107 | 8.203 | 8.221 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.411,0 | 2.392,3 | 2.349,8 | 2.182,3 | 2.187,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 18.509 | 18.558 | 18.420 | 17.297 | 17.531 |
| Rast BDP (v %): | 1,6 | 0,9 | -0,1 | 2,1 | 2,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,6 | 3,7 | 3,5 | 3,3 | 3,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,1 | 3,6 | 3,6 | 4,9 | 6,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -400,1 | -414,7 | -407,0 | -393,9 | -372,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 388,9 | 415,8 | 412,1 | 382,3 | 362,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 1,7 | 1,4 | 5,9 | 4,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,1 | 2,2 | -1,7 | 5,9 | 6,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 29,1 | 23,5 | 24,7 | 31,8 | 28,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 76,8+ | 88,5 | 88,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 9,8+ | 13,2 | 12,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 43 | 43 | 44 | 44 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 60 | 54 | 49 | 47 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača v Mehiki v letu 2020 znaša 6 EUR na dan, povprečna bruto plača pa je konec leta 2019 znašala 18,4 EUR na dan.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,6 | 1,0 | 1,8 | 2,1 |
| Rast javne potrošnje | -1,9 | -0,6 | 0,7 | 0,9 |
| Rast investicij | -5,1 | -2,1 | 0,7 | 1,9 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2018 je izvoz blaga znašal 382 mlrd EUR, uvoz blaga pa 394 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 12 mlrd EUR ali 1,2 % BDP. V letu 2018 je Mehika največ izvažala na trg ZDA, 76,5 % od skupnega izvoza. Sledijo Kanada, Nemčija, Kitajska in Brazilija. Največ so izvozili vozil, električne in elektronske opreme, strojev in mineralnih goriv ter optične, tehnične in medicinske opreme. Uvoza je bilo v letu 2018 največ iz ZDA, kar 46,6 % od skupnega uvoza. Sledijo Kitajska, Japonska, Nemčija in Južna Koreja. Največ so uvažali električno, elektronsko in strojno opremo, mineralna goriva, vozila ter plastiko.
Mehika - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 20,4 | Vozila | 25,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 16,7 | Električna in elektronska oprema | 18,2 |
| Mineralna goriva, olja | 10,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 16,7 |
| Vozila | 9,3 | Mineralna goriva, olja | 6,6 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,5 | Optična, tehn. in medic. oprema | 4,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| ZDA | 46,6 | ZDA | 76,5 |
| Kitajska | 18,0 | Kanada | 3,1 |
| Japonska | 3,9 | Nemčija | 1,6 |
| Nemčija | 3,8 | Kitajska | 1,6 |
| Južna Koreja | 3,6 | Brazilija | 1,0 |
| Slovenija (66. mesto) | <0,1 | Slovenija (72. mesto) | <0,1 |
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Mehiki 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 306,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Španija in Nemčija. Največ investicij je na področju avtomobilskih delov in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 102.014,3 |
| Španija | 38.494,1 |
| Nemčija | 27.267,1 |
| Japonska | 24.600,7 |
| Kanada | 16.113,8 |
| Druge države | 98.378,1 |
| Skupaj | 306.868,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avtomobilski deli | 35.224,7 |
| Komunikacije | 31.743,9 |
| Kovine | 23.940,3 |
| Transport | 15.734,0 |
| Elektronske komponente | 8.620,4 |
| Drugi sektorji | 191.604,7 |
| Skupaj | 306.868,2 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| General Motors (GM) | 5.902,9 |
| Iberdrola | 5.336,1 |
| IEnova (Sempra Mexico) | 1.603,5 |
| Nestle | 1.576,8 |
| DHL Express | 1.248,6 |
| NH Hotels (NH Hoteles) | 1.189,9 |
| United Parcel Services (UPS) | 1.064,7 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
