Norveška

Pregled gospodarskih gibanj na Norveškem

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 5,5 5,4 5,4 5,4 5,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 14 15
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 362,1 336,4 316,5 362,9 371,4
 BDP per capita (v EUR): 65.976 61.791 58.626 67.754 69.747
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 345,8 326,9 332,9 336,9 324,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 63.004 60.048 61.658 62.886 61.001
 Rast BDP (v %): 2,1 2,6 -1,3 0,9 1,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,6 5,3 4,6 3,7 3,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,6 1,6 1,3 2,2 2,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -80,1 -74,6 -68,0 -78,2 -74,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 86,6 81,1 69,6 92,2 103,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,8 4,9 -1,2 0,5 -1,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,3 5,7 -12,3 4,7 1,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 12,3 11,0 3,0 11,3 -4,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 53,2+ 76,1 87,1 95,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 25,1+ 32,7 26,0 22,3
Stopnja tveganja države (op): / 13 17 14 /
Razred tveganja (op): / A A A E
Enostavnost poslovanja**: / / 9 7 8



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2021.


Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna bruto mesečna plača je na Norveškem v Q2 2020 znašala 49.430 NOK ali 4.813,08 EUR. Zakonsko določene minimalne plače nimajo.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje -8,0 3,2 2,5 2,1
Rast javne potrošnje 1,7 1,9 1,2 1,4
Rast investicij -3,8 1,5 2,2 2,1

(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2021.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Vrednost izvoza blaga je v letu 2020 znašala 69,6 mlrd EUR, vrednost uvoza pa 68 mlrd EUR. Trgovinski presežek v blagovni menjavi je znašal 1,6 mlrd EUR. Največ je Norveška v letu 2020 izvozila v Združeno kraljestvo in sicer 17,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Švedska, Nizozemska in Kitajska. Največ so izvažali mineralna goriva, ribe, rake in mehkužce, stroje in opremo ter aluminij in izdelke iz aluminija. Največ je Norveška v letu 2020 uvozila iz Kitajske (11,1 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Švedska, ZDA in Združeno kraljestvo. V letu 2020 so največ uvažali stroje in opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, izdelke iz železa in jekla ter mineralna goriva.


Norveška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018-2023 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi 

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 14,0 Mineralna goriva, olja 49,1
Vozila 11,5 Ribe, raki, mehkužci 13,0
Električna in elektronska oprema 9,9 Stroji, jedrski reaktorji 5,0
Izdelki iz železa in jekla 4,9 Ostalo blago 4,6
Mineralna goriva, olja 4,3 Aluminij in aluminijasti izdelki 4,0
 
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 12,1 Združeno kraljestvo 17,4
Nemčija 11,5 Nemčija 11,7
Švedska 10,7 Švedska 9,9
ZDA 6,8 Nizozemska 9,9
Združeno kraljestvo 5,4 Kitajska 7,8
Slovenija (47. mesto) 0,2 Slovenija (82. mesto) <0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Norveškemi so v letu 2018 znašale 104,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2 %. Celotne izhodne TNI Norveške so v letu 2018 znašale 166,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,4 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Norveškem 2019 - 2022 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 18,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švica in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 3.691,6
Švica 2.331,7
Združeno kraljestvo 1.831,4
Japonska 1.597,7
Švedska 1.450,7
Druge države 7.565,4
Skupaj 18.468,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 9.401,7
Kovine 1.309,7
Komunikacije 1.126,4
Transport 1.019,9
Hoteli in turizem 670,0
Drugi sektorji 4.940,4
Skupaj 18.468,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Idemitsu Kosan 1.503,1
Lundin Petroleum 1.403,9
Park Inn 279,0
Microsoft 195,8
BioMar 161,4
GAC Group 87,1
Wartsila (Waertsilae)(Wärtsilä) 41,7
 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.





Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo