Portugalska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Portugalski

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 10,3 10,3 10,3 10,3 10,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 112 112 113
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 207,1 196,2 201,9 194,5 185,9
 BDP per capita (v EUR): 20.211 19.090 19.616 18.865 17.977
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 299,8 296,4 287,9 296,7 288,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 29.249 28.843 27.974 28.782 27.923
 Rast BDP (v %): 1,7 1,8 2,1 2,8 1,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,4 6,6 7,0 8,9 11,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,2 0,6 1,2 1,6 0,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -73,9 -70,4 -71,7 -66,1 -58,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 56,7 54,3 57,0 54,0 48,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,0 4,1 3,7 7,8 4,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,8 5,8 4,9 8,1 4,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,4 4,9 4,2 8,8 8,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 80,3+ 111,7 106,7 72,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 94,0+ 106,0 87,5 50,4
Stopnja tveganja države (op): / 27 27 27 27
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / 34 29 25 24


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno nov 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, november 2019.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2018 se je BDP povečal za 2,1 %. EIU napoveduje v letu 2019 1,8 % rast, v letih 2020 in 2021 pa 1,7 % oz. 1,9 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 2,6 2,4 2,2 2,0
Rast javne potrošnje 0,8 0,4 0,5 0,4
Rast investicij 4,5 8,2 4,0 3,9


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2019.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je izvoz blaga znašal 57 mlrd EUR, uvoz pa 71,6 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 14,6 mlrd EUR, kar predstavlja 7,2 % BDP.  Največ je Portugalska v letu 2018 izvažala v Španijo, kar 25,3 % od celotnega izvoza. Sledijo Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in ZDA. Največ je Portugalska v letu 2018 izvažala vozila, električno in elektronsko premo, mineralna goriva, stroje ter plastiko. V letu 2018 je Portugalska največ uvozila iz Španije, kar 31,5 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Francija, Italija in Nizozemska. Največ so uvozili vozil, mineralnih goriv, strojne, električne in elektronske opreme ter plastike.

 

Portugalska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Vozila 12,3 Vozila 13,5
Mineralna goriva, olja 12,0 Električna in elektronska oprema 8,2
Stroji, jedrski reaktorji 9,3 Mineralna goriva, olja 7,1
Električna in elektronska oprema 8,4 Stroji, jedrski reaktorji 6,1
Plastika in plastični izdelki 4,8 Plastika in plastični izdelki 5,2
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Španija 31,5 Španija 25,3
Nemčija 13,9 Francija 12,7
Francija 7,6 Nemčija 11,5
Italija 5,3 Združeno kraljestvo 6,3
Nizozemska 5,2 ZDA 5,0
Slovenija (55. mesto) 0,1 Slovenija (52. mesto) 0,2


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Portugalskem so v letu 2016 znašale 106,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -1,7%. Celotne izhodne TNI Portugalske so v letu 2016 znašale 51,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,8%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Portugalskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 43,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Španija, sledita pa ji Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.


 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Španija 15.334,1
Nemčija 6.536,3
Francija 4.786,4
Združeno kraljestvo 3.231,9
Brazilija 2.619,3
Druge države 11.065,9
Skupaj 43.573,9
 

 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 8.402,8
Nepremičnine 3.935,1
Transport 3.348,4
Komunikacije 2.007,0
Hoteli in turizem 1.575,5
Drugi sektorji 24.305,2
Skupaj 43.573,9

 
 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Volkswagen 1.549,2
Siemens 905,8
Europac (Papeles y Cartones de Europa SA) 488,0
STEF Iberia 237,8
Eurostars 164,3
Hotusa 161,6
IBM 153,8
    
 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo