Rusija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Rusiji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018
| 2022* | 2021* | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 148,8 | 148,9 | 149,0 | 148,9 | 148,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 9 | 9 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.505,0 | 1.360,3 | 1.299,1 | 1.506,3 | 1.401,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 10.109 | 9.132 | 8.719 | 10.116 | 9.424 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 4.028,6 | 3.788,4 | 3.862,3 | 3.823,2 | 3.561,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 27.067 | 25.438 | 25.930 | 25.679 | 23.941 |
| Rast BDP (v %): | 2,3 | 3,2 | -2,9 | 2,0 | 2,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,8 | 5,4 | 5,8 | 4,6 | 4,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,2 | 5,5 | 3,4 | 4,5 | 2,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -240,8 | -233,9 | -210,9 | -227,3 | -210,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 372,3 | 343,7 | 291,4 | 374,9 | 376,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,1 | 3,2 | -4,2 | 0,7 | 5,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | 11,2 | -11,6 | 3,1 | 2,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 18,5 | 12,4 | 7,6 | 28,6 | 7,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 486,2+ | 865,6 | 886,2 | 789,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 219,6+ | 348,7 | 540,6 | 369,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 53 | 55 | 53 | 53 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | 28 | 31 | 35 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, september 2021.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna mesečna bruto plača se je v Rusiji v letu 2020 povišala na 12.130 RUB, kar je približno 133,5 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača je v novembru 2020 znašala 49.274 RUB ali 543 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2020 | 2021* | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -8,5 | 7,1 | 2,1 | 2,1 |
| Rast javne potrošnje | 4,0 | 2,0 | 0,7 | 0,5 |
| Rast investicij | -4,5 | 3,0 | 2,3 | 2,1 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2021.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Rusija uvozila za 289 mlrd EUR, izvozila pa za 210,6 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 78,4 mlrd EUR. V strukturi izvoza prevladuje gorivo, blago široke potrošnje, dragi kamni, železo in jeklo ter žita. V uvozu prevladujejo strojna, elktrična in elektronska oprema, vozila, farmacevtski izdelki in plastika. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska, kamor so izvozili 14,6 % celotnega izvoza. Sledijo Nizozemska, Združeno kraljestvo, Nemčija in Belorusija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska, od koder so uvozili 23,7 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, ZDA, Belorusija in Italija.
Rusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 18,6 | Mineralna goriva, olja | 42,1 |
| Električna in elektronska oprema | 13,0 | Ostalo blago | 11,7 |
| Vozila | 8,0 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 9,0 |
| Farmacevtski izdelki | 4,7 | Železo in jeklo | 4,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,0 | Žita | 2,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 23,7 | Kitajska | 14,6 |
| Nemčija | 10,1 | Nizozemska | 7,4 |
| ZDA | 5,7 | Združeno kraljestvo | 6,9 |
| Belorusija | 5,4 | Nemčija | 5,5 |
| Italija | 4,4 | Belorusija | 4,7 |
| Slovenija (38. mesto) | 0,4 | Slovenija (66. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Rusiji so v letu 2018 znašale 345,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 15,7 %. Celotne izhodne TNI Rusije so v letu 2018 znašale 291,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Rusiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 331,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji Kitajska in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in originalnih avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 42.893,9 |
| Kitajska | 37.773,3 |
| ZDA | 34.815,3 |
| Francija | 18.923,9 |
| Finska | 18.051,2 |
| Druge države | 178.544,0 |
| Skupaj | 331.001,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 43.146,3 |
| Orig. avtomobilski deli | 31.744,6 |
| Hrana in pijače | 30.695,3 |
| Transport | 19.724,8 |
| Ind. stroj. opr. in orodja | 12.931,7 |
| Drugi sektorji | 192.758,3 |
| Skupaj | 331.001,2 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Siemens | 4.690,3 |
| General Motors (GM) | 3.079,3 |
| IKEA | 2.447,0 |
| YIT | 1.797,6 |
| Citibank | 969,0 |
| Nestle | 935,9 |
| Tele2 Russia | 492,4 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
