Rusija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Rusiji

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

 
  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 149,0 148,9 148,8 148,6 148,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 9 9 9
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.418,9 1.418,5 1.401,7 1.395,6 1.154,1
 BDP per capita (v EUR): 9.525 9.529 9.424 9.398 7.775
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 3.487,7 3.455,5 3.371,2 3.346,0 3.175,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 23.410 23.202 22.661 22.522 21.414
 Rast BDP (v %): 1,5 1,3 2,2 1,7 0,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,7 4,7 4,8 5,2 5,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,2 4,8 2,9 3,7 7,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -214,2 -210,6 -210,8 -211,0 -172,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 375,4 377,4 375,5 312,5 253,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,8 3,3 5,6 5,1 3,2
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,9 2,9 3,0 17,4 -3,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 20,5 15,1 7,5 25,3 29,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 396,5+ 789,9 838,8 751,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 350,4+ 369,8 294,1 238,9
Stopnja tveganja države (op): / 53 53 53 54
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 31 35 40 36


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno sep 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2019.


BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2018 zabeležil 2,2 % rast. Po napovedih EIU se bo gospodarska rast v letih 2019 - 2021 povečala za 1,3 %, 1,5 % in 1,7 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 2,3 1,2 1,7 2,6
Rast javne potrošnje 0,3 1,1 0,7 0,5
Rast investicij 3,1 1,8 1,9 2,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2019.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2018 je Rusija uvozila za 211,1 mlrd EUR, izvozila pa za 375,8 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 164,7 mlrd EUR, kar predstavlja 12 % BDP. V strukturi izvoza prevladuje gorivo, blago široke potrošnje, železo in jeklo, žita, ter biseri in kovine. V uvozu prevladujejo strojna, elktrična in elektronska oprema, vozila, farmacevtski izdelki in plastika. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Kitajska, kamor so izvozili 12,5 % celotnega izvoza. Sledijo Nizozemska, Nemčija, Belorusija in Turčija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2018 je bila Kitajska, od koder so uvozili 21,9 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, ZDA, Belorusija in Italija.

 

Rusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 18,3 Mineralna goriva, olja 52,9
Električna in elektronska oprema 12,6 Blago široke potrošnje 14,2
Vozila 9,9 Železo in jeklo 5,2
Farmacevtski izdelki 4,4 Žita 2,3
Plastika in plastični izdelki 4,1 Biseri, dragi kamni, kovine 2,3
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Kitajska 21,9 Kitajska 12,5
Nemčija 10,7 Nizozemska 9,7
ZDA 5,3 Nemčija 7,6
Belorusija 5,1 Belorusija 4,9
Italija 4,4 Turčija 4,8
Slovenija (38. mesto) 0,4 Slovenija (79. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Rusiji so v letu 2017 znašale 395,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 15,5 %. Celotne izhodne TNI Rusije so v letu 2017 znašale 338,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 5,0 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Rusiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 303,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Kitajska. Največ investicij je na področju nepremičnin in originalnih avtomobilskih delov.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019 
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 39.952,5
ZDA 33.138,6
Kitajska 25.658,6
Francija 17.566,9
Finska 17.100,1
Druge države 169.570,9
Skupaj 302.987,3
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 41.218,3
Orig. avtomobilski deli 29.944,7
Hrana in tobak 23.203,7
Transport 14.090,0
Ind. stroj. opr. in orodja 12.027,4
Drugi sektorji 182.502,9
Skupaj 302.987,3

 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019    
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Siemens 4.675,8
General Motors (GM) 3.000,9
IKEA 2.313,7
Etalon Group 1.893,2
Citibank 944,4
Tele2 Russia 425,6
Rosno 273,7
 

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo