Rusija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Rusiji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 148,9 | 149,0 | 148,9 | 148,8 | 148,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 9++ | 9 | 9 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.359,5 | 1.292,8 | 1.517,0 | 1.412,7 | 1.392,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 9.126 | 8.676 | 10.188 | 9.500 | 9.372 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.813,5 | 3.678,4 | 3.821,4 | 3.573,7 | 3.377,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 25.604 | 24.694 | 25.661 | 24.025 | 22.726 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | -6,1 | 1,3 | 2,5 | 1,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,2 | 6,0 | 4,6 | 4,8 | 5,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,2 | 3,5 | 4,5 | 2,9 | 3,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -206,3 | -173,4 | -227,1 | -210,8 | -211,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 315,8 | 259,6 | 373,8 | 375,5 | 312,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 16,1 | -15,6 | -2,3 | 5,6 | 5,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 18,0 | -21,1 | 3,0 | 2,9 | 17,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 19,8 | 7,2 | 28,4 | 7,5 | 25,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 724,8+ | 886,2 | 789,9 | 838,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 294,8+ | 540,6 | 369,8 | 294,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 55 | 53 | 53 | 53 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 28 | 31 | 35 | 40 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Rusiji je konec leta 2019 znašala 659 EUR, minimalna plača pa v letu 2020 znaša 172,70 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,5 | -8,3 | 3,7 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 2,1 | 3,0 | 1,5 | 1,1 |
| Rast investicij | 0,7 | -11,0 | 1,4 | 2,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2019 je Rusija uvozila za 226,9 mlrd EUR, izvozila pa za 373,9 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 147 mlrd EUR. V strukturi izvoza prevladuje gorivo, blago široke potrošnje, železo in jeklo, biseri in kovine ter stroji. V uvozu prevladujejo strojna, elktrična in elektronska oprema, vozila, farmacevtski izdelki in plastika. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2019 je bila Kitajska, kamor so izvozili 13,4 % celotnega izvoza. Sledijo Nizozemska, Nemčija, Turčija in Belorusija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2019 je bila Kitajska, od koder so uvozili 22,2 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, ZDA, Belorusija in Italija.
Rusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 17,7 | Mineralna goriva, olja | 52,2 |
| Električna in elektronska oprema | 12,2 | Ostalo blago | 13,1 |
| Vozila | 9,7 | Železo in jeklo | 4,3 |
| Farmacevtski izdelki | 5,8 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 3,6 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 2,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 22,2 | Kitajska | 13,4 |
| Nemčija | 10,3 | Nizozemska | 10,6 |
| ZDA | 5,5 | Nemčija | 6,6 |
| Belorusija | 5,3 | Turčija | 5,0 |
| Italija | 4,5 | Belorusija | 4,9 |
| Slovenija (38. mesto) | 0,4 | Slovenija (70. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Rusiji so v letu 2018 znašale 345,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 15,7 %. Celotne izhodne TNI Rusije so v letu 2018 znašale 291,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Rusiji 2018 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 331,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji Kitajska in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in originalnih avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 42.893,9 |
| Kitajska | 37.773,3 |
| ZDA | 34.815,3 |
| Francija | 18.923,9 |
| Finska | 18.051,2 |
| Druge države | 178.544,0 |
| Skupaj | 331.001,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 43.146,3 |
| Orig. avtomobilski deli | 31.744,6 |
| Hrana in pijače | 30.695,3 |
| Transport | 19.724,8 |
| Ind. stroj. opr. in orodja | 12.931,7 |
| Drugi sektorji | 192.758,3 |
| Skupaj | 331.001,2 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Siemens | 4.690,3 |
| General Motors (GM) | 3.079,3 |
| IKEA | 2.447,0 |
| YIT | 1.797,6 |
| Citibank | 969,0 |
| Nestle | 935,9 |
| Tele2 Russia | 492,4 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
