Rusija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Rusiji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 148,9 | 149,0 | 148,9 | 148,8 | 148,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 9++ | 9 | 9 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.652,6 | 1.590,3 | 1.490,2 | 1.401,7 | 1.395,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 11.095 | 10.673 | 10.009 | 9.424 | 9.398 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.867,2 | 3.834,5 | 3.738,4 | 3.426,3 | 3.346,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 25.966 | 25.743 | 25.107 | 23.025 | 22.522 |
| Rast BDP (v %): | 1,7 | 1,7 | 1,2 | 2,2 | 1,7 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,6 | 4,7 | 4,7 | 4,8 | 5,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,8 | 4,2 | 4,5 | 2,9 | 3,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -250,9 | -236,2 | -227,5 | -210,8 | -211,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 396,6 | 393,3 | 373,1 | 375,5 | 312,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,9 | 2,6 | 2,9 | 5,6 | 5,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,4 | 4,3 | 3,0 | 3,0 | 17,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 22,4 | 22,1 | 21,0 | 7,5 | 25,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 886,4+ | 789,9 | 838,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 540,6+ | 369,8 | 294,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 53 | 53 | 53 | 53 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 28 | 31 | 35 | 40 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Rusiji je konec leta 2019 znašala 659 EUR, minimalna plača pa v letu 2020 znaša 172,70 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,4 | 1,7 | 2,9 | 2,7 |
| Rast javne potrošnje | 0,9 | 1,5 | 1,0 | 0,4 |
| Rast investicij | 1,8 | 3,3 | 2,0 | 1,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2018 je Rusija uvozila za 211,1 mlrd EUR, izvozila pa za 375,8 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 164,7 mlrd EUR, kar predstavlja 12 % BDP. V strukturi izvoza prevladuje gorivo, blago široke potrošnje, železo in jeklo, žita, ter biseri in kovine. V uvozu prevladujejo strojna, elktrična in elektronska oprema, vozila, farmacevtski izdelki in plastika. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Kitajska, kamor so izvozili 12,5 % celotnega izvoza. Sledijo Nizozemska, Nemčija, Belorusija in Turčija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2018 je bila Kitajska, od koder so uvozili 21,9 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, ZDA, Belorusija in Italija.
Rusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 18,3 | Mineralna goriva, olja | 52,9 |
| Električna in elektronska oprema | 12,6 | Blago široke potrošnje | 14,2 |
| Vozila | 9,9 | Železo in jeklo | 5,2 |
| Farmacevtski izdelki | 4,4 | Žita | 2,3 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,1 | Biseri, dragi kamni, kovine | 2,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 21,9 | Kitajska | 12,5 |
| Nemčija | 10,7 | Nizozemska | 9,7 |
| ZDA | 5,3 | Nemčija | 7,6 |
| Belorusija | 5,1 | Belorusija | 4,9 |
| Italija | 4,4 | Turčija | 4,8 |
| Slovenija (38. mesto) | 0,4 | Slovenija (79. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Rusiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 303,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Kitajska. Največ investicij je na področju nepremičnin in originalnih avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 39.952,5 |
| ZDA | 33.138,6 |
| Kitajska | 25.658,6 |
| Francija | 17.566,9 |
| Finska | 17.100,1 |
| Druge države | 169.570,9 |
| Skupaj | 302.987,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 41.218,3 |
| Orig. avtomobilski deli | 29.944,7 |
| Hrana in tobak | 23.203,7 |
| Transport | 14.090,0 |
| Ind. stroj. opr. in orodja | 12.027,4 |
| Drugi sektorji | 182.502,9 |
| Skupaj | 302.987,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Siemens | 4.675,8 |
| General Motors (GM) | 3.000,9 |
| IKEA | 2.313,7 |
| Etalon Group | 1.893,2 |
| Citibank | 944,4 |
| Tele2 Russia | 425,6 |
| Rosno | 273,7 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
