Severna Makedonija 
Pregled gospodarskih gibanj v Severni Makedoniji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,1 | 2,1 | 2,1 | 2,1 | 2,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 82++ | 83 | 83 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 11,5 | 11,0 | 10,4 | 10,0 | 9,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.514 | 5.259 | 4.999 | 4.792 | 4.620 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 29,2 | 28,3 | 27,2 | 27,4 | 27,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 13.967 | 13.546 | 13.034 | 13.136 | 13.104 |
| Rast BDP (v %): | 3,2 | 3,2 | 2,4 | 0,2 | 2,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 19,7 | 20,1 | 21,0 | 22,4 | 23,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,0 | 1,7 | 1,5 | 1,4 | -0,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -7,7 | -7,3 | -6,9 | -5,9 | -5,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 5,7 | 5,3 | 5,0 | 4,1 | 3,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 6,0 | 7,0 | 13,0 | 8,1 | 9,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,6 | 5,8 | 5,5 | 6,4 | 11,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 0,4 | 0,4 | 0,5 | 0,3 | 0,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 192,6+ | 185,2 | 175,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 114,4+ | 104,1 | 86,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 43 | 45 | 46 | 47 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 10 | 11 | 10 | 16 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec 2018 (posodobljeno marec 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Severna Makedonija zabeležila 2,4 % rast BDP, ki je znašal 10,4 mlrd EUR. Za leti 2019 in 2020 napovedujejo analitiki 3,2 % rast, za leto 2021 pa 3 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,5 | 2,8 | 3,1 | 3,2 |
| Rast javne potrošnje | 7,0 | 0,5 | 1,5 | 2,1 |
| Rast investicij | -3,5 | 4,5 | 4,0 | 4,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2017 je izvoz blaga znašal 4,1 mlrd EUR, uvoz pa 5,9 mlrd EUR. Makedonski primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2017 znašal 1,8 mlrd EUR. Makedonija največ izvaža kemične izdelke, električno in elektronsko opremo, stroje, oblačila ter železo in jeklo. Uvaža največ bisere in drage kamne, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, strojno opremo ter železo in jeklo. Najpomembnejša makedonska izvozna trga sta Nemčija in Srbija. V Nemčijo je Makedonija v letu 2017 izvozila za 47 % celotnega izvoza, v Srbijo pa za 8,4 %. Največ Makedonija uvaža iz Nemčije, od koder je v letu 2017 uvozila 11,8 % od celotnega uvoza. Sledijo Združeno kraljestvo, Grčija, Srbija in Kitajska.
Makedonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Biseri, dragi kamni, kovine | 12,5 | Razni proizvodi kemijske industrije | 20,6 |
| Električna in elektronska oprema | 9,9 | Električna in elektronska oprema | 13,4 |
| Mineralna goriva, olja | 9,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 11,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 6,8 | Oblačila in pribor za oblačila | 7,3 |
| Železo in jeklo | 5,8 | Železo in jeklo | 6,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 11,8 | Nemčija | 47,0 |
| Združeno kraljestvo | 10,1 | Srbija | 8,4 |
| Grčija | 8,0 | Bolgarija | 5,9 |
| Srbija | 7,6 | Grčija | 3,6 |
| Kitajska | 5,8 | Belgija | 3,5 |
| Slovenija (14. mesto) | 2,0 | Slovenija (15. mesto) | 1,3 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Makedoniji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 8,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Slovenija, sledijo pa ji ZDA in Turčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Slovenija | 1.258,1 |
| ZDA | 933,7 |
| Turčija | 845,9 |
| Avstrija | 678,0 |
| Nemčija | 643,2 |
| Druge države | 3.901,3 |
| Skupaj | 8.260,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 1.664,7 |
| Avtomobilski deli | 667,8 |
| Tekstil | 401,8 |
| Kovine | 386,5 |
| Finančne storitve | 386,2 |
| Drugi sektorji | 4.753,2 |
| Skupaj | 8.260,1 |
Vir: FDI Intelligence, september 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo